Zadnji v sklopu člankov za revijo Element.

###NADNASLOV###
Več znaš, več veljaš in boljši si

###NASLOV###
Življenje je šola osebne rasti

###UVOD###
Hitro lahko ugotovimo, da je osebna rast kompleksen pojem. Vključiti je treba rit, možgane in srce. Pomembna je motivacija, dober spomin vedno pomaga, posluh za sočloveka je nujen.

Vse se začne z idejo, sanjami in cilji. Vključiti je treba veliko akcije. Veze in poznanstva, prvi vtis, timsko delo, fokus, vodenje, komunikacija in dobri odnosi so nekatere podteme, o katerih je tekla beseda. Biti ali imeti, to nas je zanimalo. Odgovor iščemo posamezniki stalno. Če najdemo definicijo uspeha in lahko določimo naš življenjski cilj, smo s tem veliko naredili. Nasvetov, kako uspeti, je ta svet poln. Kateri pa so uporabni? Doktorat na področju osebne rasti delamo vsi. Kot vedno so nekateri bolj, drugi manj uspešni. Vendar je ravno življenje tisto, ki ne skopari s priložnostjo za učenje. To dokazujejo tudi sledeče, nekatere že skoraj ljudske zgodbe, ki govorijo same zase in v sebi skrivajo veliko modrega. Lahko nam služijo kot kompas na plovbi skozi življenje.

Kam peljemo ta svet?

Ljudje pa plujemo različno. Nekateri so celo življenje privezani v varnem pristanu, drugi se odločijo za varno plovbo, nekateri izzivajo in se podajo v akcijo tudi v viharjih. Prav je, da vsak posameznik prevzame odgovornost zase, vendar je zaradi skupnega obstoja pomembno, da se zavedamo skupnega biti in prevzamemo tudi družbeno odgovornost. Na tem področju bi se morali bolj potruditi. Nekdo je nekoč zapisal, da je paradoks našega časa, da imamo boljše hiše kot nekoč, a slabše živce. To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, velikih ljudi, a majhnih značajev, hitrih zaslužkov, a plitvih odnosov. To so dnevi dveh plač, a pogostejših ločitev, razkošnih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, plenic za enkratno uporabo, hitro pokvarljive morale, enodnevnih predstav, pretežkih teles.

Kaj je pravzaprav uspeh?

Če primerjamo življenje s plovbo, se je prav vprašati, zakaj nekateri plujejo oziroma zakaj imajo drugi raje svojo barko pripeto na pomolu. O tem, kaj je pravzaprav uspeh, govori ribič, ki sedi na pomolu in namaka trnek v morje. Že dve uri sedi tam, a je ujel le eno samo majhno ribo. Mimo pride bogat poslovnež, lastnik tovarne s 150 zaposlenimi. »Kaj delaš?« vpraša bogataš ribiča. »Ribe lovim,« mu ta odgovori. »Pa veš, da bi lahko ujel več rib?« »Kako?« »Lahko bi si kupil čoln in šel na odprto morje. Tam bi lovil z mrežo in bi imel lahko ogromen ulov.« »Slišati je lepo. A vendar, kaj bi s tem?« »Ribe bi lahko prodal in zaslužil.« »Sliši se odlično, a vseeno, kaj bi z vsem tem denarjem?« »Lahko bi ga vložil in zgradil svojo tovarno ribjih konzerv. Tvoje izdelke bi kupovali po celem svetu.« »Že, že, a to pomeni več dela, več skrbi …« »Predvsem pomeni to več denarja! S tem denarjem bi si lahko marsikaj kupil!« »Imaš prav, a vseeno ne razumem. Kaj bi si kupil?« »Različne stvari, predvsem pa čas. Več denarja pomeni več časa.« »Se strinjam, a kaj bi s časom?« »Čas je nekaj izjemnega, saj lahko delaš, kar te zares veseli.«
»Vidiš, prav to počnem že sedaj. Sedim tu in v miru lovim ribe,« je odgovoril ribič in se prijazno nasmehnil.

Spoštovanje; vrednota, ki se premalo ceni

In če plujemo, je prav, da včasih pogledamo v nebo. Tam lahko vidimo številne vrednote, na katere nas opozarja narava. Milton Oslon je spoštovanje opisal na imeniten način. Prejšnjo jesen ste videli jato gosi, ki je letela proti jugu v obliki črke V. Premišljevali ste, ali so znanstveniki že ugotovili, zakaj tako leti. Ko ptica zakrili, ustvari vzgonski veter in ta ptici za njo olajša letenje. Ptice, ki letijo v jati v obliki črke V, letijo za 71 odstotkov hitreje, kot če bi letele vsaka zase. Ljudje, ki jih žene skupen cilj, veže skupna pripadnost in medsebojno zaupanje, uresničijo svoj cilj hitreje in enostavneje. Ko gos nekoliko zaostane, začuti močan upor vetra, saj ji ptica pred njo ne nudi več zavetja. Zato se hitro spet priključi jati. Če bi se ljudje vsaj malo zgledovali po goseh, bi ostali skupaj, ne glede na to, ali vodijo ali sledijo drugim. Raje bi sprejemali pomoč in tudi sami raje pomagali drugim. Ko se gos utrudi, spusti naprej močnejše gosi. Pri zahtevnejših opravilih je pametno, da si medsebojno pomagamo. Tako ljudje kot gosi smo odvisni drug od drugega. Gosi na koncu jate glasno spodbujajo gosi pred seboj, da ohranjajo tempo. Tudi ljudje bi se morali bolj zavedati pomembnosti spodbude.In končno: ko bolna ali ranjena gos omaga, jo pospremita iz jate dve gosi. Z njo ostaneta, dokler ne ozdravi in ponovno vzleti ali pogine. Šele takrat odletita in pohitita k svoji jati, ali se pridružita kakšni drugi. Če bi se ljudje vsaj malo zgledovali po goseh, bi si pomagali tako v dobrih kot v slabih časih.

Včasih spotikamo sami sebe

Plutje v nevihti je nevarno. Tega se zaveda vsak dober kapitan. Vendar kljub temu da so dejstva jasna, delamo po svoje. Podobno izkušnjo opiše Antoine de Saint-Exupéry v Malem princu. Na naslednjem planetu je živel pijanec. Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo. »Kaj počneš tu?« je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic. »Pijem,« je odgovoril pijanec in se klavrno držal. »Zakaj piješ?« ga je vprašal Mali princ. »Da bi pozabil,« je odgovoril pijanec.
«Kaj pozabil?« je zanimalo Malega princa, ki se mu je možak zasmilil. »Pozabil, da me je sram,« je priznal pijanec in sklonil glavo. »Česa sram?« je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal. »Ker pijem!« je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede. In Mali princ je osupel odšel. »Odrasli so res zelo čudni,« si je rekel, ko je romal dalje.

Kar seješ, to žanješ

Če bi vsi svoje barke puščali v varnem pristanu, ne bi spoznali sveta. Težko bi odkrivali nove celine. Tudi modrosti starih Indijancev iz plemena Čeroki bi nam ostale prikrite. Tako pa danes poznamo zgodbo modreca, ki uči svojega vnuka o življenju. »V moji notranjosti se bojujeta dva volkova, dober in hudoben,« pove dečku. »Hudobni volk je jeza, zavist, skrb, obžalovanje, požrešnost, nadutost, samopomilovanje, občutek krivde, zamera, občutek manjvrednosti, laž, lažen ponos, vzvišenost in samoljubje. Dobri volk pa je veselje, mir, ljubezen, upanje, vedrina, skromnost, sočutnost, velikodušnost, resnica, usmiljenje in zaupanje. Tak boj se bije tudi v tebi in v vseh ljudeh.« Vnuk nekaj časa razmišlja, potem pa vpraša, kateri volk bo zmagal. Stari Čeroki odvrne: »Tisti, ki ga boš hranil.«

Vsak lahko nekaj spremeni

Samo tisti, ki se odloči, da se poda na pot s svojo ladjo, je lahko priča zadnji zgodbi, ki dokazuje, kakšna je moč vsakega posameznika.  Starec se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je nekaj pobirala po pesku. Ko se ji je približal, je ugotovil, da pobira morske zvezde in jih meče nazaj v morje. »Kaj počneš? Zakaj zapravljaš čas?« se čudi starec. »Če zvezda ostane na obali, bo poginila na soncu,«odgovori deklica. »Na tej plaži leži na tisoče morskih zvezd, saj je obala dolga nekaj kilometrov. Kakšen smisel ima torej rešiti teh nekaj zvezd?«
Deklica pobere zvezdo, jo vrže v morje in odvrne: »Zanjo ga ima!«