Zbiram za kosilo
29 01 2008O inovacijah beračev, klošarje, ljudi na cesti, pa porkaš, kaj je politično najbolj korektno, sem že pisal.
Pred dnevi pa me na cesti ustavi mlajši moški, štel jih je nekaj manj kot 30 na prvo oko. Zbiram za kosilo. Lačen sem. Khmmm. Kako reagirati? Tri taktike so možne. Ignorirati, biti pameten v stilu, a si ne moreš najti pametnega dela, pomagati. Tokrat sem se odločil za slednje. Priznam, uporabljam vse tri taktike, odvisno od časa in volje.
Ampak ne bom segel v denarnico. Lačen, ponovim. Bi sendvič? Presenečenje. Pričakoval je eure. Tamle je trgovina, z veseljem vam kupim sendvič. Počakajte me pred vrati. Ali lahko še kaj za popit, je vprašanje na meji predrznosti. Imel sem dober dan. Kaj pa? Sok. Kupil sem sendvič in sok, dodal še krof.
Hvala, to sem dobil v zameno.
Ampak me še vedno preganja dvom. Sem pomagal nekomu, ki bi lahko delal in bil družbi bolj koristen? Zakaj sploh pomagati, jaz pa delam od jutra do večera. Kako pomagati takim? Včasih me prime, da ko bom velik, da bom ponudil dobro plačano službo takim ljudem. Pa da vidimo. Dvomim, da se bo splačalo, ampak izziv pa bi bil. Bo pokazal čas.
Če imam dober dan pomagam. Se je zgodilo, da sem nekomu kupil tudi liter vina. Ker je pošteno povedal, zakaj zbira denar. Ampak še vedno raje dam tistemu, ki na Čopovi igra na kakšen inštrument. Vsaj pokaže dobro voljo. Vedno bolj se nagibam k temu, da brezdelja ne bi smeli nagrajevati. Pomagati pa vsem, ki so socialno ogroženi.
Vsekakor je to tema, o kateri bom še pisal. Pa vi, sežete v žep? Ignorirate? Ali ste pametni?
b59b48f9cc093f69a7b99d50db014085
Jaz priznam, da relativno redko podarim denar. Razlogov je več, eden od njih tudi strah, da ko ven povlečem denarnico, da jo bo mladenič pograbil in stekel proč. Predvsem pa ne podarjam denarja zato, ker prvič menim, da je veliko teh, ki prosijo za denar, delovno zelo sposobnih, le da sem jim ne izplača, ker dejansko preveč “nafehtajo” za nič delati. Poleg tega opazujem nekatere izmed teh “beračev”, kako se sprehajajo v oblačilih najbolj priznanih znamk (četudi so morda le ponaredki). Zgodilo se mi je tudi že, da sem se ponudila, da kupim sendvič, a to kar naenkrat ni bilo več dobro, prav tako ko me kdo prosi za denar za žeton pa mu ponudim žeton, mu ni všeč. Še izbirčni bodo… Cenim pa vse tiste, ki za drobiž nastopajo ali pa tudi “Gospodarje ulice”, ki sedaj prodajajo svoj časopis.
Enako kot pri tebi je odvisno od dneva, čeprav večkrat ne, kot ja. Odvisno je tudi od tega, če tisti, ki prosjači, pride v bližino mojega avta katerega sem parkiral tam za malo daljši čas. Ne vem, če bi res kaj naredil, a vseeno, sigurno je sigurno, podkupnina praktično.. na parkirišču pri Cankarjevem domu je vedno prišel kdo, ki je “pokazal kje je prosto”, nato pa da je sirota in da zbira denar, no ja, ta se je vsaj potrudil, ampak tisti, ki so pri blagajni pa še niso dobili od mene nič.
od mene ne dobijo nič. sposobni so za delo tako kot jaz. pravzaprav pa sem presenečen nad tvojo reakcijo. pomagaš pomoči nepotrebnim in jih pri tem celo podpiraš.
jaz radevolje pa dam v košaro glasbenikom, ki veselo igrajo na inštrumente na ulici. pravzaprav je to kar stalnica, če grem po mestu.
pri tem zapisu se spomnim tega reka:
daj človeku ribo in nahranil ga boš, nauči ga ribarit in sit bo celo življenje.
glede na to, da si spirit designer, bi pričakoval od tebe drugi del stavka
Uh, še kar nadaljuješ. Tema te torej zanima. Pa bi se je bil pripravljen resnično lotiti, če res “živiš življenje”. Poišči klošarja, pogovarjaj se z njim, raziskuj njegovo zgodbo, sklepaj iz lastnih izkušenj, spusti se na nivo resničnega življenja in “živi resnično življenje”.
Klošarja, prosim nikoli več ne sprašuj kaj bo z denarjem. Ko ga vprašaš kaj bo s tem, mu uzameš vsakršno še preostalo dostojanstvo, začneš si ga lastiti. To je krut problem ljudi, ki imajo dosti denarja. Nekdo, ki denarja nima na pretek, klošarja nikoli ne bo vprašal tega superiornega vprašanja.
Postal si ujetnik kroga podobnih si ljudi in ne moreš ven. Za pomoč me le pokliči - moja telefonska številka je dosegljiva na internetu. In prosim, ne organiziraj smešnih cyber-akcij na takšnih osnovah, omeji svojo lažno samozavest.
In kar ne izkoriščaj pravnih podlag. “Živi življenje” takšno kot je in ne takšno kot bi želel, da bi bilo!
Zanimivo mišljenje. Vsekakor se slišiva in upam, da srečava. Vedno me zanimajo ljudje, ki imajo drugačen pogled.
uh kako smo vzvišeni če nam gre dobro v žiljenju raje se spustite na realna tla da se novte zbudili slučajno kje zravn kakega klošarja kot pravite ne podcenjuj drugih ki potrebujejo pomoč ker ne veš kdaj jo boš potreboval sam
Maks ne vem kje se vidi vzvišenost?
Realna tla? Mogoče včasih pomenijo realna tla delati po 16 ur na dan, se stalno izobraževati itd…
Ampak te debate ne bova reševala preko bloga. Lahko se kdaj srečava in kakšno rečeva v živo, če imaš kakšen utemlejen pomislek in komentar. Puhar me je z njimi prepričal, ti (žal) (še) ne.
žiga lahko je tuki pametvat kje si bil ko so se firme po sloveniji uničevale
in ljudje metali na cesto da bi tam pametval o tem kateremu boš ponudil dobr dohodek in ne tisto borno izkoriščevalsko plačo ki so jim jo ponudili v tovarnah ampak zavedi se to da vsi ti ljudje niso imeli za sabo premožnih staršev da bi jih vzdrževali tam do recimo skoraj do 30 leta
da bi doštudirali kako od visokih šol in so morali marsikateri že iz osnovne šole takoj v službo malo razmisli o tem predn se vprašaš zakaj je negdo propadel ni vsak lenuh vsak človek ima svojo zgodbo in nekateri zelo žalostne in resnične in ne želi si biti v nmjihovih kožah
Maks, povabilo velja še vedno.
Premožni starši? Ja veliko sta naredila, vendar s svojimi rokami in tega naučila svoje otroke. To je vsa premožnost. Če se človek od 19 leta praktično sam živi, potem ni osnove, da se ga obtožuje ,da ga nekdo vzdržuje do 30 leta…
Ljudi ven metali? Zakaj pa niso sami šli? Kje je pogum, samozavest, prepričanje, da je nekdo dovolj deloven. Joj, res ne maram floskul, kako delavci niso zaščiteni… Jaz še vedno trdim, da je temeljni problem lenoba. Ampak zapiram z moje strani debato na forumu.
Vabim te na čaj, kavo. Mi bo v veselje odpreti debato.
samo to ti še povem povej to odprto delavnim ljudem na stavki tamesec
pridi tja pa to kar si napisal o lenobi povej jludem in me prav zanima kako boš tam korajžen itd
To je približno tako, da bi na klopi Olimpije navijal za Jesenice. Posledice so znane, vendar ne moreva govoriti o racionalnem dejanjih. Tako da me na demonstracije ne bo. Upam, da boš imel dober govor v stilu, zakaj bi se sploh trudil, tako ali tako vsi samo kradejo in so vsi managerji eni prokleti lopovi… (da obrneva malo pogled…)
a zate je to hec pa šport ko nek mulc proda firmo in na cesti ostane mnogo ljudi 50 plus in ostali in ti to primerjaš z športom ja si pa res inteligenten to se pravi da odobravaš prodajo vseh firm in da si menedžment razdeli ogromne vsote denarja in da lahko zarad tako pametnih ljudi tebi podobnih z takim razmišlanjem vsa raja pocrka
in zato ker ti praviš in tebi podobni da so leni nesamozavestni nepogumni itd itd ja vidim še en kapitalist v slovenji kar se povabila na kavo tiče ti pa povem ga nimaš denarja da bi šel jaz na kavo ali čaj z takimi ljudmi ki tako razmišljajo
pa brez zamere
Nobene zamere ni, pokazal pa si, da si očitno upaš le v virtualnem svetu.
Očitno tudi primerjave nisi dojel.
Omenil sem ,da vse stvari niso ok, ampak imaš prav, brez veze je debatirati na tak način.
Nikoli nisem trdil, da naj raja pocrka, temlejni problem, ki ga imaš po mojem je ta, da imaš neko slabo izkušnjo in potem ta srd zlivaš povsod. Če ti bo to pomagalo, da se postaviš na noge, prosim nadaljuj. Včasih zna biti to res terapevtsko.