Treba je imeti sistem
12 07 2007Za uspeh je treba imeti sistem.
Dejstvo, ki to dokazuje je malce nenavadno. A vseeno poučno in zanimivo.
Pred dnevi sem parkiral na vrhnjem parkirišču Maxija. Čakam v vrsti, da bi plačal parkirnino zgoraj. Ob zeleni hišici stoji klošar, 35 let na oko.
Oprostite gospa/gospod/gospodična, bi lahko prosil za drobiž, če ga bo kaj ostalo?
To izreče vsakemu. Hvala in lep dan dobijo vsi, če dajo ali ne dajo. NA roko mu je šla parkirna hiša, ki pobira za eno uro parkiranja 1.70 EUR. Bo ostalo kaj drobiža? Seveda.
Pred menoj so mu dali 3, zaradi dobrega sistema in ker bom zgodbo lahko objavil na blogu, sem mu drobiž, plačal sem 2 EUR, dal tudi sam. 30 centov, 75 SIT po starem. 4x v 5 minutah je 1.20. V eni uri 14,4 EUR. Ni slabo. Malo je tako plačanih delavec.
Ne bom šel globoko v to, da se mi zdi klošarjenje pri 35 mimo, da bi lahko dobil ta klošar lekcijo v smislu, pri teh letih in takole. Konec koncev je njegov dober argument lahko ta, da je bolj malo ljudi, ki bi ga na uro plačali 14 EUR.
Vprašati vsakega, da NE ne smeš jemati osebno in da je vztrajnost ključna za uspeha pa so dobre lekcije te zgodbe.
Meni se je zdela vredna 30 centov.
Jaz imam ravno s tem parkiriščem in s tem sistemom in možno, da z istim klošarjem popolnoma drugačno izkušnjo.
…npr. razprodajam …ampak se trudim, se trudim
Greva midva s Tomažem plačat parkirnino, ko on “Gospod ….”, Tomaž odkloni, jaz ga srepo pogledam.
Noben od naju ni dal, pa čeprav oba pogosto pustiva klošarjem kakšen denar. Tukaj naju je močno zmotilo, da ti dobesedno pogleda v denarnico in da te praktično “prisili” da daš, kajti z odprto denarnico ne moreš reči, da nimaš.
Odvisno od karakterja, najbrž. Ljudje, ki ne znajo reči NE, bodo v tem primeru raje žrtvovali nekaj centov, saj je marsikomu to “ceneje”, kot stati za svojim stališčem in odkloniti takšno zadevo.
Jaz delujem ponavadi ravno nasprotno in v istem sistemu tudi od akviziterskih prodajalcev nisem nikoli nič kupila. Podarim, kupim, naredim ….takrat, ko jaz hočem in ne takrat, ko me situacija v to potegne. No, tudi jaz kdaj pa kdaj podležem kakšnim marketinškim trikom
Jaz načeloma tudi ne podarim niti centa klošarjem, sploh pa ne v primeru, ko vem, da so ljudje povsem zdravi in povsem sposobni za delo. Ok, okoli tega se lahko razvije cela debata, a načeloma ne podpiram prosjačenja. Največji hec pa so mi vedno kaki mulci, ki imajo na sebi najboljše znamke športnih oblačil in prosijo za kak evro, da bodo imeli za sendvič. Se mi je pa že tudi zgodilo, ko so me prosili za denar, češ da nimajo za avtobus, ko pa sem ponudila, da mu kupim žeton, pa ni bilo več zanimivo. Ja, seveda:)
Mesečno potem par tisoč evrov. Dober biznis za klošarje.
He he Val dobrotnica… Žeton…
Ampak te razumem, imam enako izkušnjo.
Ponavadi padem tudi na odkritost. Rabim za liter vina. Naj mu bo si mislim… Skratka inovativnost me potegne, poštenost in predvsem prijazen nasmeh in hvala. To so triki, na katere res padem.
žiga rabim 1 milj. EUR, bom gradil dom za ostarele…:-)…hvala…:-)
včasih jim dam kak drobiž, včasih pa grem ko francoz kar mimo…
oh ja, zelo zelo se pa strinjam z predzadnjim stavkom:
“stvari NE ne smeš jemati osebno in da je vztrajnost ključna za uspeha”
lp
5er
ps: aja, 1 milj EUR mi lahko nakažeš na tekoči račun: 666-666 666…:-)
ampak se strinjam, dom za upokojence je pa dobra naložba
pridi k meni čez 10 let:)
uf to so hude naložbe definitivno…na tem področju se bo obračalo ogromno denarja. bi morali stopiti skupaj in zbrati keš ter nekaj narediti.
[...] O inovacijah beračev, klošarje, ljudi na cesti, pa porkaš, kaj je politično najbolj korektno, sem že pisal. [...]
dobr dobr no eni res blefirajo sam so pa tud vmes ljudje k so jih drugi opeharl tudi najboljši njihovi kolegi in so tako zgubili vse in so psihično na psu in finančno nikoli ne sodi človeka in se delat norca iz njega da ne boste na koncu sami norci in berači izpadli v življenju se nikoli ne ve
Nekdo bi moral narediti raziskavo in videti, koliko klošarjev je tam zaradi drugih in koliko zaradi sebe. Jaz še vedno trdim, da je večina tam zaradi sebe.