Nikoli nisem verjel v horoskope. A vendar ugotavljam, da mora biti nekaj na tem.
Razlog za to so rojstni dnevi treh ljudi (sledijo si v 4ih dneh), ki jih spoštujem, cenim in so mi v zadnjih letih postali zelo blizu.

Čeprav z vsemi na nek način poslovno sodelujem, jih predvsem razumem kot izjemne ljudi.
Ljudi, s katerimi z veseljem spiješ v soboto na tržnici kavo, vedno rad izveš novice o njihovih otrocih, ki jih seveda poznaš.
Res jih vedno bolj razumem kot prijatelje, s katerimi bi se dobival četudi se naše poti ne bi poslovno nikoli križale.

Tako je poseben užitek z njimi iti tudi na kosilo, še posebej za njihove rojstne dni.
Darilo, ki je vzajemno. Povabiš jih na kosilo, njihov dragoceni čas pa te vedno osreči.

Tudi izbrane lokacije, kjer smo bili v petek oziroma v soboto naredijo svoj čar. Teden smo začeli izjemno, čeprav noben od prijateljev, s katerimi smo se potepali na Dunaju, ni imel rojstnega dne.

Spomini so tisto, kar v življenju šteje. Sploh če se zavedaš priložnosti v prihodnosti, ki bodo lahko ponovno temelj za izjemne spomine.

Imeti prijatelje je bogastvo, ki ti ga ne more nihče vzeti. Čeprav se sliši klišejsko, je res. Nihče prijateljstva ne more kupiti.

In zato sem ponosen na vse prijatelje, ki jih imam okoli sebe.
To ni množica, vendar gre za prijetno druščino ljudi, ki pot življenja osmišljujejo in dajejo neverjetno dodano vrednost življenju.

Trudil se bom, da bodo spomini trajali dolgo!

Hvala vam!