Smešno za zjokat
16 09 2007Kar nekaj ljudi me sprašuje, kako sem rešil težave z redarji.
Res ne vem, če bi se nasmejal ali zjokal. Poizkusil bom še enkrat, tokrat v živo. Glavno inšpektorico gospo Cizar in ostale vpletene bom povabil na zajtrk. Če ne sme(jo) sprejeti tega povabila, se oglasim z veseljem v njeni/njihovi pisarni. Da se odkrito in pošteno pogovorimo.
Nočem o vsem obvestiti medijev, prepričan sem, da se lahko pogovorimo. Mogoče se motim, a večnega optimizma mi redarji ne bodo pobrali.
Nekaj časa nazaj sem dobil pošto:
Poleg dopisa sem dobil tudi slike. Žal napačnega avtomobila, saj so slikali očetovega. Da razčistimo. Vklenili ste očetov in moj avto, vendar se od samega začetka osebno pritožujem predvsem glede mojega avtomobila, na kar jasno kaže prvi dopis s slikami.
Spoštovani redarji so bili tako prijazni, da so šli še enkrat slikati prizorišče. Strinjam se, da se jasno vidi tabla, vendar se takrat, ko je bil lisičen moj avto ta tabla ni videla.
Ob vsem tem se jasno vidita dve stvari. Da je ta prakirni prostor skoraj vedno prazen, še bolj jasno pa je na sliki, ki so jo posneli redarji, videti tisto, kar stalno trdim - da parkirišče ni ustrezno označeno. Dobro oko lahko vidi, da je bila rumena črta skrajno spodaj, od katere se nadaljuje parking za invalide obnovljena, ostalega se niso niti pritaknili.
Ob vsem tem pa je najbolj simpatičen tale sklep. Ne gospoda, zelena tigra je vedno bila moj avto. Torej je sklep milo rečeno neumen.
Počutim se skrajno debilnega, kot Don Kihot, ki se bori z mlini na veter v deželi Butalcev.
Spoštovani gospod župan Zoran Jankovič, prosim za pomoč. Naročite prosim gospe Cizar, gosodu Butini,
Vozlu in Rihtarju, da si vzamejo zame čas, da se o vsem odkrito pogovorimo. Vse kar bi želel je, da se prizna napako in se mi ustno opraviči, oziroma da se mi dokaže, da nimam prav. V tem primeru seveda dobijo vpleteni moje javno opravičilo. Res ne bi rad vlekel celotne zgodbe po medijih, preveč dobrega delat v Ljubljani, da bi take neumnosti, ki nastajajo zaradi birokratske togosti blatile slavo in čast, ki si ju kot župan zaslužite.
good luck, you’ll need it. Plenty of it.
Po moje je to ena izmed najbolj negativnih služb - da drugim kradeš čas in denar s tem, da se greš neko redarsko službo. Fuj in fej.
Imam podobno izkušnjo s policaji, kjer sem na koncu plačal tisti “oplemeniteni” znesek, samo da sem jih bil frej (mislim, da zadnjič). Ni jih zanimalo to, da je hitreje od mene vozil avtomobil z registracijo GO, neee, jaz z LJ sem moral (seveda na Goriškem) plačati kazen. “Z vami se ukvarjamo!” Jebite se vsi skupaj!
Ker sem zahteval dokaz, so mi predložili kao radar izpisek, ki izgleda kot račun v eni stari štacuni, ki bi ga lahko sam izpisal doma, na tipkalni stroj. Ker pa se verjame uradni osebi, je šlo vse nekam v maloro.
Sej ne da sem angelček na cesti, vendar lovijo vedno tiste, ki se ne znajo/morejo braniti. Sem doživel tudi že to, da so naju s kolegom spustili (čeprav je bil on nasekan, ko strela in vozil - fantovščina pač) z besedami: “Pejta domov, da se vama kaj ne bo zgodilo…”
meni se je podobna zadeva zgodila s carino…imel VSA dokazila, da sem zadevo dobil kot darilo, za njo plačal 0 $…a vse je bilo zaman…MORAL sem plačat davek, če sem zadevo želel dobiti v roke…
po pritožbi mi po 1 letu pošljejo domov 2x A4 list z naštetimi milijon členi da moji pritožbi ne bodo ugodili…
hvala lepa za tako carino…enemu se sprdne in se vsede na ušesa…
tako da obilo uspeha in sreče pri tvoji zadevi žiga…
[...] Moja zgodba z redarstvom se nadaljuje. Vendar so tokrat novce pozitivne. Glavna inšpektorica Biserka Cizar, me je povabila danes na razgovor. Očitno sem dovolj težil. [...]
[...] Moja saga z redarji se je očitno končala. Meni v škodo, jasno. [...]