Ne vprašajte me zakaj, ker še sam ne vem, a včeraj sem gledal Oskarje. Priznam, da nisem poznavalec Hollywooda, večino filmov, ki so bili nominirani si nisem niti ogledal.

Prednost tega je, da sem vse skupaj gledal zelo neobremenjen.

Kaj se lahko od tokratnih Oskarjev naučimo?
- ljudje ljubijo zabavo, več prestiža je, boljše je
- it is a big business (samo razmislite, koliko novih čevljev so prodali v USA - seveda govorimo o cenah krepko čez 500 USD)
- tudi ljudje v Hollywoodu se začenjajo resno zavedati svoje družbene odgovornosti. Tema letošnjih Oskarjev je vsekakor bila etična drugačnost in okoljska problematika (k zadnji je verjetno največ prispeval Al Gore)
- družina ima v ZDA še vedno velik pomen. Vsi so v zahvalnih govorih omenjali svoje najdražje in se zahvalili svojim staršem
- inovativnost in drugačnost še vedno zažiga (ste videli plesalce v sencah in zbor posebnih efektov?)
- tudi najboljši imajo tremo, tresejo se jim roke in pozabijo, kaj bi morali povedati
- Oskarji so industrija, ki ima svoje privržence. Saj vem, vam se zdi mogoče vse skupaj brez veze. Slaba novica je, da jih zaradi vas ne bodo ukinili.

Gostiteljica Ellen DeGeneres je opravila odlično vlogo, nekatere dame so bile čudovite, po mojem laičnem mnenju so šli Oskarji v prave roke.

Največja carja zame sta vsekakor bila Abigail Breslin in Jaden Smith. Mulca sta uživala, se zabavala in bila sta zvezdi.

Na koncu pa tale misel:

Koliko med vami, zna našteti dobitnike Oskarja za stransko moško vlogo od leta 1990? Vidite, vse ni v blišču, zmagovalci dobijo aplavz, prah se poleže, ljudje, ki pa so vam najbližji ostanejo z vami vedno in povsod. Zato se imejte radi, čeprav priznam, da bom vesel, ko bomo zopet na opevani rdeči preprogi lahko ploskali še kakšnemu Slovencu. Zakaj pa ne vam?