Glede na ves cirkus, ko vsi govorijo, kako blizu njenega veličanstva so bili, naj dodam še jaz svojo izkušnjo.

Pisalo se je leto 2003, bila je sreda, 23 julij.

Kot pravi Aleš, sem bil tudi jaz na pravem mestu na pravem času. Čisto slučajno sem bil na krajšem izobraževanju v Plymouthu in čeprav skoraj ni verjeti, sem čisto slučajno videl kraljico, tudi poklepetala sva in se celo rokovala (vprašajte jo, sigurno se spomni, saj se na dan rokuje samo s cca 150 ljudmi, od takrat pa je minilo več kot 5 let, se pravi okrog 1700 dni, se pravi nekaj več kot 250.000 ljudi).

Včasih je res ironično, da si ljudje jemljejo tako srečanje tako k srcu. So užaljeni, da jih kam niso povabili, se prepirajo, kdo je na seznamu itd.

Spoštovani jet set, naj vas ne razočaram, bojim se, da kraljica čez leto dni ne bo vedela kdo ste, če vas bo srečala na ulici. Tudi zato nisem pričakoval njenega klica, ko je pristala v Sloveniji.

Kraljica je izjemna ikona lastne države. Najboljša blagovna znamka. Poklon njenemu videzu ob častitljivi starosti.
Če primerjam najino srečanje v Plymouthu z obiskom v Sloveniji - delovala mi je mlajše (pet let se vsem pozna), bolj sproščena in nasmejana. Je pa očitno še nekaj drugega - turkizna barva nama je usojena.
Se pa spominjam iz tistega časa še ene malenkosti - tabloidi so pisali o tem, da nosi sama dežnik (to sem celo sam ujel na fotoaparat). In seveda, njen soprog je bil v njeni senci.

Predsedniku Türku pa vsekakor ne bo zamerila drobnega spodrsljaja, ko jo je prijazno ustavil. Tudi meni ni, čeprav sem hitro vzel iz žepa fotoaparat, ko sva prenehala klepetati. V spomin - da se jo spomnim jaz, če me je že ona pozabila. To sem imel takrat namesto fraka. Je že tako, da sva se srečala bolj po nesreči, nenapovedano. Tudi to se zgodi. Celo z njenim veličanstvom.

God save the Queen!

Več o dogodku.