Ni umetnost ne pasti, umetnost se je pobrati
23 05 2007Tole mi je poslala Saša. Že pred časom. Odlična zgodba.
Slavni govorec je na enega od svojih seminarjev prišel tako, da je v roki
držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200
poslušalcev, je vprašal: “Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?” Roke so
se začele dvigovati.
Dejal je:”Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da
naredim tole. Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:”Kdo si ga še vedno želi?” Roke so bile še vedno dvignjene.
“Dobro,” je odgovoril:”Kaj pa če naredim tole?” Bankovec je
vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral,
zmečkanega in umazanega. “Kdo si ga želi sedaj?” Roke so bile še vedno v
zraku.
“Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,” je
dejal:”Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga
želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. še vedno je vreden 20
dolarjev.”
“V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v
umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo in okoliščinami, ki nam
prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline,
nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo
zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani
ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi…zlasti
za tiste ljudi, ki vas imajo radi.
Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali kogar
poznamo, temveč od tega, KDO SMO MI.”
Dragocen(a) si - TEGA NIKOLI NE POZABI!






Nimam tvojga maila, pa sem ti kar sem poslala. Vzela sem si cas in pogledala tvojo stran - tvoj blog, da bi nasla cebele;).
Potem sem pa vzela slike iz vrtca… In nas zagledala… Tam na travi, majhni cricki s svojo pesmico. Kdo bi si mislil, da bomo zrasli v tako velike. Kdo bi si mislil, da bo nas vrstnik, nas prijatelj, dosegel toliko v tako kratkem casu. Sprasujem pa se, kaj pocnes, ko (ce) imas prosti cas, kaj te sprosca… Sploh utegnes narediti kaj zase, ali je tvoje zivljenje posveceno drugim? Kako ob takem tempu ohranis svoj Jaz? Pa res me zanima, kako je s cebelami ;)…
Čebel še ni, vidiš, to je pomanjkanje časa.
Hvala za lepe besede.
Moj Jaz in sproščanje… Branje, klepetanje s prijatelji, jahanje, golf (upam, da kmalu spet). Ko si sam svoj gospodar, je lažje potem najti čas zase, oziroma je težje, da se za to potem zares odločiš:)