Ni poanta v zmagi, poanta je v dostojanstvu
3 03 2007Vsi radi zmagujemo. Biti dober, najboljši je vedno nekaj, zaradi česar se splača boriti. Nič ni narobe, če si zmagovalec.
Vendar je po mojem mnenju temeljno vprašanje, na kakšen način si zmagal. Kakšna je cena tvoje zmage?
Če nekdo nekoga premaga, ker je boljši in je biti boljši posledica trdega dela, dobre ideje oziroma večjega talenta, si zmago po mojem mnenju zasluži. V kolikor pa terja zmaga veliko žrtev, je vprašanje legitimnosti zmage po mojem mnenju upravičena.
Monika pravi, da ne rad zgubljam. Po svoje je res, čeprav ne čisto. Že res, da je občutek zmage pri Monopoliju ali Taroku čudovit, a vendar je zmaga ponavadi posledica sreče in talenta. Če me kdo premaga in če je to naredil na pošten način, vsaka mu čast.
A po mojem skromnem mnenju ni vedno izraz uspeha zmaga, temveč velikokrat tudi sprejem in reakcija na poraz.
V torek zjutraj sem dobil elektronsko pošto virtualne sotekmovalke Marjete (virtualne zato, ker se v živo nisva videla), ki je napisala:
Čestitam, Žiga!
Dober rezultat - komaj čakam, da vidim tvoje e-pismo!
Veliko sreče tudi v nadaljnjem tekmovanju!
Lep dan, Marjeta
Že res, da se Marjeta zaradi moje zmage ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje, a to elektronsko sporočilo kaže na njen zmagovalni odnos. Dala mi je misliti. Sprašujem se, če bi sam odreagiral podobno. Prav bi bilo, da bi, vendar se sprašujem, če bi. Želite poštenje? Ne vem, verjetno pa ne. A od danes naprej bom, ker me je tega naučila Marjeta. Da večni zmagovalci tudi ob porazu stegnejo roko in izjavijo ČESTITAM.
Marjeta je ohranila tisto, o čemer pogosto pišem in govorim, ko je tema uspeh. Ohranila je dostojanstvo. Vsa čast Marjeta, klobuk dol!
Sem jo vprašal, če tole lahko objavim na blogu in mi je napisala:
Sem se nasmehnila ob tvojem pismu … torej, polepšal mi je tale torkov popoldan.
Veseli me, da so bile moje čestitke pri tebi tako pozitivno sprejete … To je bil tudi moj namen. Rada se ravnam po temle (dejansko imam sestavek prilepljen na monitorju):
“Vsi ljudje se gnetemo na zelo majhnem planetu. Naporna družina. Zbirka bližnjih sorodnikov. Bodimo prijazni drug z drugim.”
Torej, danes je bila moja prijaznost namenjena tebi!
In seveda lahko tekst objaviš na blogu…
Me res veseli, da še kdo razmišlja o prijaznosti drug z drugim. Več nas bo, lepše bo!
Kul post. Pravkar sem tvoj blog tudi uvrstil na seznam blogov v mojem RSS odjemalcu:)
Ok, to the point - zmaga je dbest. Zmaga ti da tko dobre občutke, da to ni res. Spomnim se osnovne šole, ko sem dosti tekmoval v sprintu in zmagoval, ko pritečeš v cilj prvi, pred vsemi. Noro.
Ali pa ko closas deal. Isto. Adrenalin do konca. To je zmaga v smislu, da v stranki ustvariš zaupanje do te mere, da je pripravljena zapraviti oz. investirati €, za katere se je morala bolj ali manj potruditi, da jih je zaslužila. Občutek, da si dober. Da obvladaš svoj posel.
In na drugi strani treba znat stisnit zobe, ko zgubiš in priznat, nisi bil dost dober oz. je bil drugi boljši. V končni fazi to pride enkrat. Peče in žge sicer ko hudir, sam če obstaja boljši od tebe, je to z razlogom. In zakaj ne bi, tko k je Marjeta, rekel, stari, svaka ti čast in vse negativne energije, ki se je zaradi poraza nabirala v tebi obrnil v trmo, ki ti bo dala željo in voljo, da boš drugič boljši. Žge me, ker me Jon velikokrat premaga v poolu, a je pač bil boljši. Sicer že mal prevečkrat. A se nisem dovolj potrudil. Udarci so bili površni, koncentracija švoh, manjka mi vaje. A bom boljši. Jon, you’re going down. Eventually:)
Poštenost. Itak. Včasih so v F1 vozili z metuljčki in si pomahali, ko so se prehiteli. Bil je to en gentlemanski šport. Pa bodi tak jack, da si znotraj dogovorjenih okvirjev najboljši. Tukaj moraš biti toliko dober in inovativen, da premagaš nasprotnika. Seveda je težje naštudirati verjetnostni račun in taktiko pri pokru do te mere, da zmagaš, kot če nekam skriješ eno karto in jo v pravem momentu potegneš ven, ali maš lažji avto od dovoljenega, namesto, da bi naredil boljšo aerodinamiko, ali da pogoltneš par tabletk, namesto da bi več treniral. Če ne druzga, izpadeš luzer, ko te odkrijejo.
Ja, pa zadnjič sem bil npr. zelo vesel, ker sem zmagal v človek ne jezi se,
btw, ni samo sreča in talent, maš še preračunljivost, strategijo, taktiko, kombinatoriko…Jon lahko potrdi, da je bila zmaga poštena:D
Hehe, tole zna biti pa prav zabavno. Pool in človek ne jezi se. Igrate kdaj Monopoli?
Res je Anej, blestel si v ČNJS, mislm da boga Ana še neki cajta ne bo dobr spala
Biljard je pa druga pesem
Upam da bos nekoč res worthy opponent. Za začetek lahko več poslušaš moje nasvete 