Članek za Element.

###NADNASLOV###
Zakaj je komunikacija povezana s čustvi in kako delujejo besede.

###NASLOV###
Ni mogoče ne-komunicirati

###UVOD###
Kura ali jajce je večna dilema našega biti. Prav tako ni enotnega mnenja, kaj je najstarejša obrt. Komuniciranje, trdijo nekateri. Kaj pa …? In kako so se dogovorili?

Ljudje smo socialna bitja in komunikacijo bi lahko uvrstili v nujne potrebe za obstoj. Hrana, voda, ljubezen in komunikacija. Vsaka od njih predstavlja širok pojem. Čeprav ljudje razumemo komunikacijo predvsem kot izmenjavo besed, pa ta v komunikaciji predstavlja manj kot 10 odstotkov. Komunikacija se začne s stikom. Sledi prepletanje besed in govorica telesa. Svoje dodajo tudi čustva.

Komunikacija, čustva in konflikt

P. Nadino Conte z življenjskim primerom konflikta opiše povezavo med komunikacijo in čustvi. Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile. Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: »Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?« Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje – je odgovoril eden izmed njih – zato kričimo.« »Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe,« je vprašal učitelj, »ali ni mogoče govoriti potihem – nalahno?« »Zakaj kričiš, ko si jezen?« Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja. Končno je razložil: »Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuna srca zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čimbolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.«
Nato je vprašal učitelj: »Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuni srci sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.«
Učitelj je nadaljeval: »Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita. Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Tako sta dve osebi, kadar se ljubita.« Potem je nadaljeval: »Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.«

Skrivnostno in neraziskano

Verjetno bi lahko trdili, da so čustva med najbolj skrivnostnimi in neraziskanimi področji človeškega biti. Leva in desna polovica možganov, definicije ega in ida, Freudov sistem primarnega in sekundarnega nekako nakazujejo na medsebojno odvisnost razuma in čustev. Tako pridemo do sklepa, da sta čutenje in mišljenje vzajemna procesa, ki dopolnjujeta drug drugega. Nekako ločimo pozitivna in negativna čustva, pa tudi na podlagi moči, od zelo močnih, močnih, zmernih do blagih. Da čustva niso kompliciran sistem? Skušajte jih definirati. Zoran Milivojevič trdi, da čustva lahko razumemo kot reakcijo osebe na stimulacijo, ki jo je ocenil kot pomembno in ki viscerealno, motorno, motivacijsko in mentalno pripravlja subjekt za adaptivno aktivnost.

Sodobni svet in kompleksnost komunikacije

Kako pomembna je tematika, dokazuje sodobni svet, ki razvija različne znanosti, ki so povezane s komunikacijo. Mednje spadajo recimo odnosi z javnostjo, ki postajajo vedno bolj kompleksna znanost, kar dokazujejo številne definicije. »Odnosi z javnostmi so pozitivno predstavljanje organizacije njeni skupni javnosti,« je definicija Tonya Greenerja. James Grunig trdi, da so odnosi z javnostmi »upravljanje komunikacij med organizacijo in njeno publiko«. »Odnosi z javnostmi so sestavljeni iz vseh oblik planiranega komuniciranja, internega in zunanjega, med organizacijo in njenimi javnostmi, z namenom doseganja specifičnih ciljev, ki se tičejo njihovega vzajemnega razumevanja.« To je definicija, ki jo je postavil Frank Jefkins. Sam Black vidi odnose z javnostjo kot »umetnost in znanje, s katerimi se, skozi vzajemno razumevanje, utemeljeno na resničnem in popolnem obveščanju, dosega harmonija z okoljem«. »Odnosi z javnostmi vključujejo izgradnjo dobrih poslovnih odnosov podjetja z različnimi deli javnosti z namenom doseganja pozitivne publicitete, izgradnje ugodnega ugleda korporacije in reševanja ali preprečevanja škodljivih govoric, zgodb in dogajanj,« pravita Kotler in Armstrong.

Mediacija – luč v tunelu sporov?

Kot smo že ugotovili, lahko komunikacija sproža tudi reakcije, ki povzročijo konflikte. Če je teh veliko in so dolgoročni, lahko govorimo o sporih, ki uničujejo odnose in slabo vplivajo na razvoj, tako posameznika kot tudi družbe. Čeprav bi se morali spraševati, kako izboljšati komunikacijo, da ne bi povzročala konfliktov, zadnje čase iščemo optimalno sredstvo za spore. To sicer dokazuje, da je družba, v kateri živimo, že prepletena s številnimi spori, vendar je iskanje rešitve vsekakor boljše, kot da si pred tem zatiskamo oči.
Zadnje čase se veliko govori o mediaciji. Mediacija je oblika reševanja sporov s pomočjo tretje osebe, mediatorja, ki usmerja in vodi proces mediacije. Cilj mediacije je, da medianta (stranki) prek konstruktivne komunikacije in z aktivnim poslušanjem najdeta rešitev, ki ustreza obema, in tako ni “zmagovalca in poraženca”.
Proces mediaciije je prostovoljen, temelji na zaupnosti in nevtralnosti mediatorja, kar pomeni, da se morata stranki v procesu mediacije počutiti enakovredno.
Je to rešitev? Na to lahko samo upamo. Čas bo pokazal, če je mediacija res tako dobra, kot to zagovarjajo njeni zagovorniki. Nekatera dejstva, kot so prostovoljnost, nevtralnost in zaupanje, kažejo v prid tega procesa.

Besede, besede, besede

Glede na to, da smo se prvega vtisa, ki vsebuje tako glas, kot tudi neverbalno govorico, že dotaknili, namenimo nekaj besed besedam. Molk je zlato, pravijo. Trikrat premisli, preden enkrat spregovoriš. Na drugi strani pa ljudska modrost pravi, da kdor jezika špara, kruha strada. Prava mera med preveč in premalo, ki vključuje smiseln premislek, ki temelji na vedenju, kaj je prav in kaj ne, s pridihom izkušenj, bi lahko bil koristen nasvet. Besede božajo in gladijo, mirijo in spodbujajo. Lahko pa žalijo, grozijo, zmerjajo … Priznani učitelj retorike Zdravko Zupančič pravi, da smo gospodarji svojih besed vse dokler jih ne spregovorimo. Resnica, ki skriva več, kot si mislimo. Blebetanju, natolcevanju in laganju se slabo piše. Prav je, da beseda sproži besedo, ki je vredna besede beseda.

Besede delujejo

Za konec kratka zgodbica, ki kaže na to, kako besede delujejo. Nekoč je na pločniku sedel neki slep moški, ki je k nogam postavil klobuk in poleg leseno tablo, na kateri je bilo s kredo napisano: Slep sem. Prosim, pomagajte mi! Mimo je šel neki ustvarjalen publicist, se ustavil in gledal tisto malenkost drobiža, ki je bila v klobuku. Ne da bi prosil za dovoljenje, je vzel leseno tablico in na drugo stran napisal novo sporočilo. Tablo je postavil nazaj k nogam ubožca ter odšel. Popoldne je šel znova mimo slepega moža. Videl je, da je bil sedaj njegov klobuk poln bankovcev in drobiža. Slepemu možu je bila njegova hoja znana, zato ga je vprašal, kaj je napisal. Publicist je odgovoril: »Nič takega, kar ne bi bilo ravno tako resnično, kakor je bil tvoj napis, le z drugimi besedami.« Smehljaje je nadaljeval svojo pot. Slepi mož ni nikoli zvedel, da je novi napis imel naslednjo vsebino: »Danes je pomlad in jaz je ne morem videti. «

OCVIRKI
V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.
Ljudska modrost
Pametnega človeka spoznamo po njegovih vprašanjih in ne po njegovih odgovorih.
Pierre Marc Gaston de Levis