Na kratko: obračun leta 2009 je več kot pozitiven. Dogajalo je…

Tokrat statistiko prvič piševa v dvojini – še ena prednost skupnega gospodinjstva.

Pisanje pregleda leta deluje terapevtsko, ima nekoč zgodovinski pomen za lastno evidenco, hkrati pa je zanimivo soočenje z realnostjo sodobnega človeka v določenem življenjskem obdobju.

Tudi letos je bilo leto nasmejano, pozitivno, ljubeče in v krogu izjemnih ljudi. Teh je vedno več in to naju navdihuje z največjim optimizmom.  Predvidevanja so se uresničila – leto 2009 je bilo v znamenju dobrega.

Oba sva diplomirala in vpisala magisterije. Ob koncu leta sva opravila tudi izobraževanje za trenerja socialnih kompetenc. Obiskala sva tri (Monika) oziroma dve novi državi, dobila nove in ohranila stare prijatelje. Celo na konec sveta šla, da sva jih obiskala.

Monika je poleg diplome zaključila izobraževanje za mediatorko – splošno, šolsko in družinsko.  Mediacijo so uspeli v letu 2009 tudi formalizirati – tako je nastal Zavod PaMeT.

Monika je vpeljala mediacijski program v Zvezo prijateljev mladine Moste Polje in rešila mnoge zgodbe, ki jih skrivajo zidovi. Tako v praksi kot teoriji je vedno bližje svojemu cilju in poslanstvu – da postane izjemna družinska in partnerska terapevtka, s posebnim posluhom za otroke, še posebno za tiste, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Spremljanje v zaporu pa ji predstavlja življenjsko izkušnjo pozitivnega dejanja.

Preko organizacije Hakes je pomagala mladim pri študiju v tujini – tako danes z njeno pomočjo študira v tujini več kot dvajset mladih. V letu 2009 se je Hakes preimenoval v Dream Foundation, kar se še boljše zliva z najino filozofijo puščanja pozitivne sledi.

Globaldreamvision d.o.o. ostaja igrišče, gledališče in miselno središče za uresničevanje, analizo in razvoj idej, vizij, strategij in stališč. Z njim smo pomagali razviti podjetje za črpanje nepovratnih sredstev, razmišljali smo o socialnih kompetencah in soustanovili kar nekaj zanimivih organizacij.

Med njimi je tudi Zavod Ypislon, ki je že po dveh dogodkih nakazal, da bo pustil zanimivo in drugačno sled med generacijo Y in tudi širšo družbo. Tu je seveda tudi Poslovni klub Socius. Najbolj sta v spominu ostali srečanji Izhod iz krize in Medgeneracijsko sodelovanje.

Srečanje z Borisom Pahorjem in okrogla miza, kjer so nasproti generacije Y sedeli gospodje Miran Mejak, Miran Goslar in Ivan Atelšek, so na Žiga pustili poseben pečat. Med različnimi članki je nastal tudi ta, o medgeneracijskem sodelovanju z naslovom Kaj nam sporočate, tovariši.

Zanimiva predavanja smo organizirali tudi v okviru Rotary kluba Zgornji Brnik, kjer smo si v letu 2010 postavili zanimive cilje.

Delati dobro je tudi moto MojeFundacije, kateri smo v letu 2009 postavili temelje. Graditi na dobrih temeljih, je vedno užitek.

Veliko se je dogajalo tudi okrog Moje srečne knjige. Podpisana je prva pogodba za tuj trg, našli smo strateške partnerje za nove projekte, knjigo je prepoznala strokovna bralna javnost. Predstavili smo se na dveh knjižnih sejmih v tujini - v Londonu in v Frankfurtu. Leto 2010 bo za Mojo srečno knjigo velik, pozitiven izziv in gotovo se bo iz dogajanja stvar prevesila v zgoditi se.

Žigova posebna priznanja so bila, da je bil izvoljen v UO Unicefa, da ga je minister imenoval v Programski svet UNESCO ASPnet Slovenije, da je bil njegov blog, ki ga je sicer prenehal pisati (obnovljen bo v letu 2010) nagrajen za spodbujanje neformalnega učenja in predvsem, da je članek Unicefova inovativnost rešuje življenja bil nagrajen za najboljši članek o inovativnosti v študentski kategoriji (nagrada poleg umetniškega dela je bila tudi obisk Univerze Stanford).

Žiga je končal tudi Šolo družbene odgovornosti in postal član Sveta za odprt dialog mesteca BTC.

2009 je bilo tudi pasje leto. Žal smo se poslovili od našega maltežana Gandija, kavalirka Fionka pa je postala Tačka pomagačka.

In ob koncu leta se je zgodilo najpomembnejše – preselila sva se pod skupno streho. Je že tako, da je dvojina lepša od ednine.

Leto 2009 je bilo polno drobtinic in kaže, da bo leto 2010 najboljše leto do sedaj.

Iskrena hvala vse, dragi najini.

DROBTINICE
Tone Pavček

Treba je mnogo preprostih besed kakor KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.

Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš - SENCE.

Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama - GLAVNA.

Toplo je sonce, topla jopica,
topla prijazna beseda,
a najbolj topla deklica,
ko me s srcem pogleda.

Vse bolnišnice so nezdravo bele
z vonjem po potu in jodu,
a vse porodnišnice vesele,
kljub otroškemu joku.

Človek ne dozori do svojega obraza
brez smeha in čenčarij
in ne brez poraza.

Sonce je dolžno, da sveti nam,
otrok, da pomaga očetu,
a edina dolžnost naših mam je ta,
da so dolgo na svetu.

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu - rama ob rami -
svetloba z nami.

Vse teče, teče in se stiša v tišino.
Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.