Pred dnevi v Ljubljani. Bila je izjemna. Opazili so jo tudi drugi. Slikali so jo mnogo lepše. Vendar dvojne mavrice, ki se je raztezala iz ene strani na drugi, v celoti in to obe, tega ne bi rad pozabil. To mora ostati kot spomin. Je poseben občutek.

Zato objavljam mojo tukaj in se opravičujem, ker je bolj skrapucalo (slikati iz avta, ko se mudi na večerjo s telefonom, to so izgovori…).