Ljubezen. Temelj človeštva.
30 04 2008Šesti članek za Element.
Ponosen sem, da sem ta članek napisal skupaj z Moniko. Torej, najin prvi skupni članek.
###NADNASLOV###
Skrivnosti idealnega partnerstva
###NASLOV###
Ljubezen. Temelj človeštva.
###UVOD###
Temeljna vrednota osebnostne rasti leži v srcu. Začenši z ljubeznijo, preko odnosa, komunikacije in do višjega biti, kar osebno opredeljujem s socialnim čutom.
Ljubezen gre skozi želodec, pravijo. Preko srca v možgane, oziroma pri nekaterih tudi preko možganov v srce. Vmes pa je še zelo neraziskana pot. Če govorimo o srcu, ne moremo mimo ljubezni. O tem je napisanih mnogo knjig, še več člankov. Vedno več je zakonskih, partnerskih oziroma ljubezenskih svetovalcev. Potreba ali poslovna niša? Očitno zaželena tema. Zato sva se odločila, da nekaj o tem napiševa tudi midva. Midva? Tokrat za spremembo dva. Je že tako, da je dvojina lepša kot ednina.
Njen in njegov pogled na ljubezen
Nekako lahko ločimo ženski in moški pogled na ljubezen. Seveda bo zvenelo preveč stereotipno, a skrajnosti imamo ljudje radi in bolj se nam vtisnejo v spomin. Ona trdi, da je ljubezen sposobnost imeti nekoga rad in hkrati biti ljubljen. Je nekaj, kar nas osrečuje, nas dela zaželene. Vsak človek ima v sebi željo po ljubezni. Ljubezen vsebuje veliko pogovorov in predvsem poslušanja, predvsem je treba razumeti njene potrebe. Ljubezen mora vsebovati veliko nežnosti, pozornosti in seveda je v ljubezen potrebno vlagati veliko.
On razume ljubezen predvsem kot sredstvo za širjenje svoje genske zasnove. Je neke vrste življenjska potreba. Seveda predvsem takrat, ko on to želi in ko se njemu zahoče. Če ona govori, ni nujno, da on posluša, vsaj zbrano ne. Ljubezen mora biti stvar njenega razumevanja, da ni edina na tem svetu in da tudi prijatelji igrajo pomembno vlogo v njegovem življenju. Če kaj, potem on ne razume, zakaj hodi ona v toaletne prostore s svojo prijateljico. Seveda lahko zapišemo, da se vloga nje in njega v odnosu zelo spreminja, da ljubezen postaja obojestranski interes, kjer se interesi enega in drugega težko ločijo.
Pet jezikov ljubezni
Med vsemi prebranimi deli o ljubezni bi lahko trdili, da je med najbolj praktičnimi zakonski svetovalec dr. Gary Chapman, ki razlikuje pet jezikov ljubezni. Če želimo partnerju pokazati svojo ljubezen, moramo zato uporabiti njegov jezik ljubezni, saj bo le tako sprejel naše sporočilo. In le z izkazovanjem ljubezni v pravem jeziku omogočimo, da ohranimo poln rezervoar ljubezni.
Besede potrditve in posvečeni čas
Lahko bi trdili, da so besedne potrditve vzpodbudne besede, ki izhajajo iz naklonjenosti partnerju in pripravljenosti, da pogledamo na svet skozi njegove oči. Gre za prijazne besede, pri katerih je pomemben tudi način, kako jih izrečemo. Ob tem moramo vedeti, da ponižne besede nikakor ne smejo zveneti kot ukazovanje, saj s tem lahko uničijo intimno vez. Je že tako, da prošnje omogočajo rast ljubezni, ukazi pa jo zamorijo!
Glavni cilj posvečenega časa je skupno preživljanje časa in ustvarjanje bližine, in to ne kot pasivno sobivanje, ampak kot aktivno posvečanje vse svoje pozornosti eni osebi.
Pomemben je občutek bližine, ki se ustvari s posvečanjem pozornosti.
Za dobro izkoriščen čas se moramo znati predvsem pogovarjati. Dober pogovor pomeni prijazen pogovor dveh oseb v prijateljskem vzdušju.
Na ta način si delimo izkušnje, misli, čustva in želje s partnerjem. Če je prvotni jezik vašega partnerja posvečen čas, je tak pogovor lahko ključni element v njegovem oziroma njenem dojemanju ljubezni. V dobrem odnosu igrajo veliko vlogo tudi skupna dogajanja. Ni važno, kaj dva počneta, temveč zakaj to počneta. Dodatna korist skupnih dejavnosti je, da prinašajo banko spominov, iz katere lahko črpamo v prihodnjih letih.
Sprejemanje daril in usluge
Darila lahko kupimo, najdemo ali naredimo. Darilo bi lahko definirali kot nekaj, kar vzamemo v roke in pomislimo: »Mislil-a je name, spomnil-a se je name!« Darilo je simbol misli. Če se hočemo uspešno naučiti jezika ljubezni sprejemanja daril, moramo občasno spremeniti odnos do denarja in ga prilagoditi svojim zmogljivostim. Najmogočnejše darilo, ki ga lahko podarimo, je osebna prisotnost v težkih trenutkih. V SSKJ je zapisano, da usluga pomeni narediti za koga nekaj iz prijaznosti, naklonjenosti oziroma ustrežljivosti. Seveda se pojavi tu dilema, kdo je copata in kdo partner. Copata je brezoseben predmet, po katerem hodimo in z njim počnemo, karkoli si domislimo. Copata nima lastne volje in zanjo bi lahko trdili, da je služabnik. Ko ravnamo s partnerjem kot s copato, zanikamo ljubezen. Vzbujanje občutka krivde (»Če bi me imel rad, bi to naredil zame!«) ali uporaba ustrahovanja (»Še žal ti bo, če ne boš naredil tega!«) ni izraz ljubezni. Če se hočemo naučiti jezika uslug, moramo spremeniti naš odnos do stereotipnih vlog moškega in ženske v zakonu. Že prej opisane spremembe kažejo na to, da je pomivanje posode lahko tako njena kot njegova usluga. Izgovori v stilu ‘to je žensko delo’ ne obstajajo več.
Dotik
Dotik lahko ustvari ali razdre odnos med partnerjema. Lahko sporoča ljubezen ali sovraštvo. Otroci, katerih starši so jih veliko ljubkovali, držali za roke, so bolj čustveno stabilni v svoji odraslosti in v svojih odnosih. Telo je ustvarjeno za dotikanje, vse od bežnega dotika pa do spolnosti. Vendar se je potrebno naučiti, kaj je všeč našemu partnerju, saj ni nujno, da je obema všeč enako. Nekomu je že poljub v avtu ali držanje za roke na sprehodu dovolj, da je njegov rezervoar z ljubeznijo napolnjen do vrha.
Včasih ne gre vse po maslu
V življenju včasih stvari niso samo z rožicami postlane, kot večkrat radi rečemo. Podobno je tudi v ljubezni. Različni interesi oziroma pogledi pripeljejo lahko tudi do konflikta. Marko Iršič trdi, da večina ljudi razume konflikt kot prepir ali celo pretep, ter meni, da so konflikti škodljivi in da se jim je najbolje izogibati. Po drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da so konflikti v medosebnih odnosih neizogibni in da je ključnega pomena, kaj se z njimi naredi. Eden od štirih glavnih vzrokov za neuspeh v zakonu je namreč pomanjkanje spretnosti za reševanje problemov in konfliktov. Smiselno je torej, da razvijamo svoje sposobnosti za njihovo obvladovanje in reševanje.





