Katarina Kresal in LDS

26 05 2007

Mislim, da je Katarina Kresal odlična izbira, pohvala Školču za dobro kadrovanje. LDS si z njo, dobro ekipo in pravim programom lahko povrne zaupanje volivcev in dobi nazaj vladarski meč, ki ga bo, vsaj upam, uporabljala pametneje in bolj prijazno ljudem, kot nekoč.

Kaj pomeni oblast in kakšen postane človek, ko jo ima, je lahko dolga debata. Osebno ostajam romantično naiven in verjamem v dobro ljudi. Tudi v dobre namene Katarine Kresal.

Katarini bi vladarski meč prišel prav, kaj bo z njim naredila, bo pokazal čas, seveda, če ga bo nekoč dobila. Osebno se nagibam k temu, da bi bilo to dobro, včasih preprosto moramo zaupati novim obrazom, jim dati priložnost in izid je skoraj vedno čisto presenečenje. Seveda kot optimist vedno verjamem, da pozitiven.

V stiku s Katarino Kresal sem bil pred leti, ko smo preko Gospodarskega foruma PF imeli idejo, o zanimivi publikaciji za mlade, v kateri bi mladim dajali nasvete uspešni v poslovnem svetu. Žal projekt ni bil izpeljan, nabralo se je nekaj zanimivih prispevkov, ki jih bom objavil v prihodnosti, da avtorji ne bodo trdili, da je bilo delo zaman. K sodelovanjem so bili povabljeni tudi člani YESa.

Tako je Katarina Kresal takrat napisala zanimiv, poučen in zabaven prispevek, ki po mojem mnenju kaže na njeno visoko profesionalnost, strokovnost, predvsem pa izraža odgovorno vlogo intelektualca, ki jo je zavzela takrat in po mojem prepričanju, jo bo nadaljevala tudi v prihodnosti.

PRVOAPRILSKA, A ZELO ZARES

Ko so me povabili k sodelovanju v priročniku Gospodarstveniki mladim, v katerem naj bi uspešni gospodarstveniki s svojimi prispevki mladim povedali, kar se jim zdi ključno za uspeh v življenju, me je prvi hip spreletelo: a sem res že toliko stara, da lahko dajem nasvete mladim? Takoj za tem pa sem se vabila iskreno razveselila, saj je bil to zame nov case: sem mar res gospodarstvenica, pa še uspešna za povrh?

Nikoli do sedaj se tega namreč nisem spraševala. Morda pa je prav to že tudi prvi odgovor: uspeh moraš najprej doseči, da bi te o njem spraševali drugi! A kaj je tisto, kar v resnici definira uspeh, kaj pripelje do njega in po katerih indicih ga prepoznaš? Začnimo tole obravnavo s soočenjem dveh strani, ki nista vedno enako na očeh.

Prvo in bistveno plat uspeha predstavljajo ure in ure dela. Vas zanima, čigava je tista luč pod streho, ki rada sveti, tudi če se ob desetih zvečer peljete mimo naše vile? Ja, moja. Ta plat pomeni disciplino, učenje, vztrajnost in vsakodnevne živčne vojne zaradi primerov, ki jih vodiš. Pomeni tudi, da je dopust nepredstavljiv brez telefona, elektronske pošte in vsakodnevnega javljanja pisarni, da kronično primanjkuje časa za vse, kar ni službeno – in da prijateljev ne vidiš tudi po dva meseca.

Druga stran, pravzaprav bolj stranski produkt, »collateral damage«, je seveda prijetnejša. V mojem primeru pomeni, da lahko delam v najboljši odvetniški pisarni v Sloveniji, da se ukvarjam s pomembnimi primeri, ki lahko vplivajo na usode ljudi, da se z mnogimi od njih srečujem in jih spoznavam v njihovem elementu, pa da sem članica združenja mladih poslovnežev Slovenije, YES. In, yes, hvala na vprašanju, dobro zaslužim in dobro vozim.

Če naj se torej človek kdaj znajde v položaju, da ga bodo pričeli spraševati ta prijetna vprašanja, tedaj nikakor ne sme pričeti z mislijo nanje, na stranske produkte. Morda bo do njih celo prišel – do uspeha pa ne. Dokler sem še v šoli hotela vedeti čim več čim prej, sem to šele bolj slutila, danes pa zatrdno vem: biti enako dober ne zadošča. Moraš biti boljši, če hočeš kaj doseči, če hočeš biti res dober pri svojem delu in v svojem poklicu. Bližnjic k uspehu ni: te so le navidezne. Zato znanje ostaja ključno, šola pa prvi korak.

Po kateri poti sem šla, da me je pripeljala do sedanjega poklica in dela? Obiskovala sem srednjo naravoslovno-matematično šolo, ki je danes (ponovno) Bežigrajska gimnazija. Gledano za nazaj je bila to moja prva »poslovna« odločitev v življenju, saj sem se zanjo odločila ne morda iz navdušenja nad matematiko, ampak zato, ker je veljalo, da je bila to tedaj pač najboljša srednja šola. Po njej sem se na veliko presenečenje vseh vpisala na pravo. Rimsko pravo in politična ekonomija sta bila moja najljubša uvodna predmeta – in še danes mislim, da sta osnovno znanje za vsakega dobrega pravnika. Če ti ne gresta, si izbral napačno fakulteto in je bolje, da se odločiš za drug študij. Gospodarsko pravo v vseh pojavnih oblikah pa je ostalo moja usmeritev vse do danes. No, mogoče sem pa zato »gospodarstvenica«! Kaj je sicer najpomembnejše glede fakultete? To, da jo čim prej končaš, saj te pravo znanje čaka šele, ko začneš delati! Čim manj zavlačevanja in daljšanja študentskega statusa torej.

Zato sem takoj po diplomi na ljubljanskem Višjem sodišču opravila dveletno obvezno sodno prakso in pravniški državni izpit, nato pa poiskala prvo »pravo« službo: na Okrožnem sodišču v Ljubljani sem se zaposlila kot strokovna sodelavka na oddelku za gospodarske spore. Nič bleščečega, kaj šele dobro plačanega, pa vendar odlično izhodišče, ki ga priporočam vsakemu pravniku. Če se prav zavzameš, lahko pridobiš ogromno izkušenj. Dve leti vodenja obravnav in reševanja lastnih primerov sta se izkazali kot zelo dobra nova naložba v znanje, iz tega pa so nastali tudi prvi zametki prepoznavnosti. A do uspeha in ugleda je bilo še daleč.

Če hočeš biti dober gospodarski pravnik, moraš vedeti, kako gospodarstvo deluje, kako delujejo družbe, kako se jih vodi in kaj je v poslu pomembno. Če nimaš tega znanja, če ga nisi izkusil na lastni koži, lahko v nedogled in do konca življenja popravljaš pike in vejice v pogodbah in ustvarjaš sive lase ekonomistom, ker jim daješ v pogodbe klavzule, ki tja ne sodijo. Pravo ni suhoparno prepisovanje zakonov in vpisovanje podatkov v »šimle« pogodb. Kdor tako misli, še ni delal z dobrim pravnikom – ali pa sam to nikoli ne bo postal. Pravo je ustvarjanje in iznajdevanje, je kreacija in inovacija, je iskanje rešitev, ki se jih ni mogla domisliti stranka sama, kajti enostavne probleme rešijo stranke same in zato ne rabijo pravnika. Dober si, če ne rečeš »To pa ne gre« samo zato, ker še nikoli ni bilo narejeno.

Pa še nekaj mi je po letih na sodišču postalo jasno: da ne moreš učinkovito in pravilno presojati razmerij, v katerih nisi sam nikoli sodeloval ali jih vsaj od blizu nisi nikoli videl. In ker so določila zakonov v resnici posledica življenjskih situacij, ne pa njihov vzrok, jih ne moreš pravilno brati in razumeti, če življenjskih situacij ne poznaš.
Zato sem odšla s sodišča … na Kapitalsko družbo. Kar je bila odlična izkušnja na področju statusnega prava, saj me je izurila v sodelovanju na skupščinah in v nadzornih svetih (zadnji mandat člana nadzornega sveta mi je potekel ravno letos). Žal me niso znali dovolj izkoristiti in ko se ti enkrat zazdi, da tvoji možgani niso več dovolj obremenjeni, je treba iti.

In so prišli Američani, s katerimi sem se prvič znašla na mestu direktorja oddelka. Sodelovati pri postavitvi popolnoma novega podjetja, z vsemi porodnimi problemi, od vselitve do zaposlitve vseh delavcev, od vzpostavitve vseh oddelkov in procesov do oblikovanja zunanje podobe … skratka, vse kar je potrebno, da družba z 200 zaposlenimi začne delovati in to z vso silo. In do tedaj največji kredit v Sloveniji, ki ga je bilo treba znati izboriti. Trajalo je skoraj eno leto, na drugi strani tri tuje odvetniške pisarne in ena naša, celi kupi bankirjev, pa takšni in drugačni skrbni pregledi in študije, pogajanja, dogovori, pogodbe, usklajevanja … Bila je to izjemna izkušnja, kontakte z velikimi tujimi odvetniškimi pisarnami pa še danes vzdržujem in uporabljam. Pri tem je občutno napredovala tudi moja pravna angleščina, saj je zahteven strokovni jezik nekaj drugega kot vsakdanji pogovor. Dobro znanje nekaj svetovnih jezikov je sploh nujnost za vsakogar, ki si želi uspeti, saj si danes, v pogojih združene Evrope in globaliziranega sveta, le še pri redko katerem resnem poslu omejen na področje Slovenije. Sama govorim angleško, nemško in francosko in to znanje sproti utrjujem.

Nato pa sem presodila, da je nastopil čas za odvetništvo. Po obvezni enoletni kandidaturi sem bila točno na prvega aprila vpisana v imenik odvetnikov. Ni hec – kakor tudi samo odvetništvo ni šala, ampak resno in naporno delo, ki zahteva celega človeka. Napake niso dopustne, saj so posledice lahko hude.

Za mano je tako skupaj deset let delovnih izkušenj in štiri različna, a z današnje perspektive skoraj nepogrešljivo povezana področja. V odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki sem namestnica šefa pisarne, vodim enega od dveh največjih oddelkov v pisarni, ki pokriva tudi vse tuje stranke in imam v pomoč poleg desetih tajnic še šest pravnikov - odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov. Skrivnost uspeha? Je ni. Kar delam, delam stoodstotno, nikoli ničesar ne naredim na pol. Sem stroga do same sebe in zahtevna, a korektna do svojih sodelavcev. Držim besedo in znam pohvaliti drugega. Če česa ne znam, vprašam; če kaj naredim narobe, raje takoj povem, da je še čas za popravo. In vlagam vase, ves čas. Se učim stroke, življenja, iz izkušenj drugih, iz svojih napak.

In kaj sem se naučila v vsem tem času? Kar delaš, ti mora biti v izziv in v veselje. Ko to dvoje mine, je bolje zamenjati delo kot pa zdolgočaseno in naveličano čakati, da leta minejo. Ta gredo itak vse prehitro, da bi jih metali proč neizkoriščena. In tako se ti slej ko prej zgodi, da ti glavna dobrina postane ravno čas sam. Zato največji uspeh ni, ko imaš ugled, pozicijo, denar, poznanstva, temveč ko imaš čas, da v vsem tem uživaš. Tega definitivno še nisem dosegla: prav bi mi prišel še kak nasvet.

Sama pa si upam na koncu svetovati le tole: vedno je treba zdržati do konca, ne glede na pritiske, utrujenost ali slabo voljo. Če imaš cilj, se potrudi in ga izpolni – in ne računaj preveč na to, da ti bo pomagal kdo drug. V življenju in poslu je treba vedno gledati na dolgoročne učinke. Šele ti zagotavljajo resničen uspeh, puščajo sledi in gradijo ugled, ki ga ne odplaknejo ne čas ne hipne zagate. Zato pravi uspeh ni stvar nekaj let, ampak desetletij.

Ljubljana, dne 16.01.2006

Katarina Kresal, odvetnica
Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki

Prispevek je takrat napisal še en akter, ki ga povezujejo z LDS, Tone Turnšek.


Actions

Informations

3 responses to “Katarina Kresal in LDS”

26 05 2007
peter (15:43:44) :

slovenska politika definitivno potrebuje NOVE obraze…leva in desna, preveč je zamer in maščevalnosti…in na koncu plačujemo mi, navadni državljani…

mi gre že pošteno na kuratz, ko moram stalno poslušat to prikrito spopadanje v smislu komunisti, fašisti levo in desno…pisdo, saj smo že 2007 leta, eni pa še vedno spijo v preteklosti…

bojim se samo ene zadeve…da se novi obrazi (prej ali pozneje) pokažejo kot slavno reklo: “drek je drek, pa četudi ga zaviješ v celofan”…

večina novih se uči od starejših in valda da ne more biti drugače…

well, my point…upam da bo tej mični gospodični ratalo…

lp
5er

ps: kacin mi je bil všeč, preden je prevzel lds…a zgleda da ni vsak za vsako vlogo…kot janša ni za precednika vlade, kacin ni bil za liderja opozicije…

28 05 2007
Val (19:22:35) :

LDS je pač moral začeti konkurirati tudi na ta način, torej z lepo in zelo uspešno žensko, Janez Janša je pač pripeljal Urško:)

1 07 2007
Žiga Vavpotič, blog » Politika (20:36:49) :

[...] Osebno preferenco do Katarine Kresal sem že večkrat izrazil. Ne bi trdil, da je Katarina Kresal neznanka, je dober kader, ki ima široko speljano mrežo predvsem do kapitalsko močnih ljudi. Malo ljudi, če sploh kdo, je omenil krog mladih v Združenju YES. [...]

Leave a comment

You can use these tags : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>