http://www.zigavavpotic.com/kaj-nam-sporocate-tovarisi.php Your spirit designer. Fri, 10 Feb 2012 21:39:47 +0000 http://wordpress.org/?v=2.6 http://www.zigavavpotic.com/kaj-nam-sporocate-tovarisi.php#comment-11232 Simona Thu, 12 Feb 2009 21:40:42 +0000 http://www.zigavavpotic.com/?p=807#comment-11232 Sem predstavnik generacije X ali t.i. ekstra generacije in imam otroke, ki pripadajo generaciji Y. Seveda vsak starš na svoje otroke gleda drugače kot gledaš na svoje sodelavce. To je po moje čisto normalno. Namreč otrok je dolgo časa res otrok, tudi še ko je v puberteti in se ti zdi normalno, da se ti upira, da ima drugačne poglede na primerno uro nočnih prihodov domov in podobne vzgojne traparije. Ko otrok postane dvajsetletnik, nam gre staršem prav počasi in slabo od rok, da pozabimo na to, da je pred nami odrasla oseba s svojim pogledom na svet, s katero je potrebno temu primerno komunicirati. Se mi zdi, da novega mladega sodelavca v službi veliko bolj dostojno in velikodušno sprejmemo in mu "odpustimo" drugačnost kot pa našemu odraslemu otroku. Je pa res, da se starejši kolegi med seboj večkrat pritožujemo nad to novo generacijo, ki je takšna in takšna, skratka drugačna kot mi. Veste, težko je obrniti ploščo, Najprej se moraš sploh zavedati, kaj govoriš in ali je to res tvoje mnenje na osnovi tvojih izkušenj ali kar nekaj flavznaš v rog skupaj z drugimi. Vsekakor je na vsakemu, da se odloči, ali bo "walk like you talk" ali pa bo naglas govoril, da priznava različnost, za vogalom pa šinfal vsakega, ki bo drugačen kot on sam. Sem predstavnik generacije X ali t.i. ekstra generacije in imam otroke, ki pripadajo generaciji Y. Seveda vsak starš na svoje otroke gleda drugače kot gledaš na svoje sodelavce. To je po moje čisto normalno. Namreč otrok je dolgo časa res otrok, tudi še ko je v puberteti in se ti zdi normalno, da se ti upira, da ima drugačne poglede na primerno uro nočnih prihodov domov in podobne vzgojne traparije.
Ko otrok postane dvajsetletnik, nam gre staršem prav počasi in slabo od rok, da pozabimo na to, da je pred nami odrasla oseba s svojim pogledom na svet, s katero je potrebno temu primerno komunicirati. Se mi zdi, da novega mladega sodelavca v službi veliko bolj dostojno in velikodušno sprejmemo in mu “odpustimo” drugačnost kot pa našemu odraslemu otroku. Je pa res, da se starejši kolegi med seboj večkrat pritožujemo nad to novo generacijo, ki je takšna in takšna, skratka drugačna kot mi. Veste, težko je obrniti ploščo, Najprej se moraš sploh zavedati, kaj govoriš in ali je to res tvoje mnenje na osnovi tvojih izkušenj ali kar nekaj flavznaš v rog skupaj z drugimi. Vsekakor je na vsakemu, da se odloči, ali bo “walk like you talk” ali pa bo naglas govoril, da priznava različnost, za vogalom pa šinfal vsakega, ki bo drugačen kot on sam.

]]>