Zadnje čase se sprašujem, kaj naj odgovorim tistim, ki me srečajo po nekem času in me vprašajo kaj delam.

Delam? Nič pametnega? Pretiravam? Slednje se mi zdi še najbolj pravilen kratek odgovor.

Zakaj?

Tole je napisano ravno po mednarodnih organizacij, kjer imamo simulacijo Združenih narodov. Zjutraj sem posnel oddajo Gymnasium, potem sva bila z Moniko na zajtrku. Hitro moram do dedka, da mu oddam papirje, potem odpeketam na LSPR – PR šolo.

Naslednji stavki so za vse tiste, ki jih zanima, kaj delam trenutno.

Pred kratkim sem prevzel vodenje SOCIUS poslovnega kluba. Sem honorarni sodelovec Radia Slovenija, Programa za mlade, vendar sem tam bolj občasno, če povem po pravici. Prihaja čas, ko mi bo dejstvo, da želim v letu 2008 končati dve fakulteti, vzelo nekaj časa. Ob tem bom, upam, v juniju končal tudi mednarodno šolo PRa.
Nekaj malega, predvsem iz vidika finančnega planirarnja, pomagam pri gradnji nove družinske hiše, vodim tudi finance svoje babice in včasih pomagam pri portfelu nekaterih družinskih članov in prijateljev.
Končujem tudi knjigo, o tem kmalu kaj več. Glede na situacijo v Zimbabveju čakam glede organizacije slovenske delegacije tja (bila je planirana za september). Ob tem veliko razmišljam, pogovarjam se o finančnem podjetju, hkrati me podjetniško zanima družbena odgovornost, karkoli vam to že sedaj pomeni.
V tem momentu oddajam intervju za Ono, dokončujem tudi zloženko o razvojni pomoči za UNICEF. Vsak mesec napišem članek za študentsko revijo ELEMENT, tema je osebna rast. Za tuje podjetje napišem kratko kritiko približno ene knjige mesečno. Dopisno študiram grafologijo, če temu lahko tako rečem, ker delam mnogo premalo. Premalo se tudi posvečam svoji vlogi vodje Alumni Salzburg Seminarja v Sloveniji, tudi moja vloga v upravnem odboru Eco Venturesa malce trpi. Čeprav je ideja šele na začetku oziroma bolje rečeno na ravni ideje in nekaj pogovorov, je vseeno prav da omenim, da ustanavljamo fundacijo za mlade.
Ja, imam psa, včasih igram badbinton, premalokrat tečem, skoraj nikoli ne igram golfa. Trudim se, da na dnevni bazi preberem 30 blogov, dva časopisa in preletim dva spletna časopisa. Včasih kaj skuham, redno pospravljam. Bolj pogosto bi moral meditirati, tudi jahati na Blokah. Vsekakor se moram bolj posvetiti lastni kondiciji, če ne…
Ne, ne pritožujem se. In da, še vedno sem srečno zaljubljen, čeprav včasih občudujem Moniko, da me razume. Zlata je. Je že res, da ženska podpira tri vogale hiše in njej se moram še posebej zahvaliti, ker mi velikokrat pomaga, poleg vseh ostalih, ki se boste v tem tekstu že prepoznali. Ja, še to, skupaj vodiva HAKES študij v tujini, jaz bolj mešam štrene, ona je šefica. Pozabil sem, da imam podjetje, vendar bolj stoji, ker ga nimam časa razviti. Bo prišel čas tudi za to. Še sreča, da sem Zavod za mladino predal. In tu so še potovanja. Če bi povzel, bi lahko rekel, da dogaja preveč.

O fokusu mi razlagajo vsi, ki me poznajo. Hja, mogoče se pa lotim še preučevanja fokusa, ker me zanima družbena odgovornost, morala, etika, fundacije, mednarodni razvoj in humanitarna in razvojna pomoč.

Bom raje nehal, pol ljudi me ima za norca. Tista druga polovica pa me pozna. In sem jim hvaležen, ker me razumejo.

Je pa res, da jaz včasih ne razumem ljudi, ki jim je dolgčas. Se zdi to čudno? Zadnjič so mi rekli, da znam biti selektiven, kar se tiče ljudi, ki jih spustim blizu sebe. Možno.

Enostavno ne morem poslušati vsakega, ki ima pet minut časa, ne ve pa, kaj bi delal.
In ja, ne podpiram povišanja plač kar tako. To se mora zgoditi z dvigom produktivnosti. Zelo pa podpiram socialno pomoč, vendar samo tistim, kjer nikakor ne moremo povezati socialne ogroženosti z lenobo.

Samo skromno mnenje, ker ob vsem pišem tudi blog, po pravici povedano bolj zase kot za širšo javnost. Nisem prepričan, da z njim lahko kaj spreminjam in na kaj vplivam. Zaenkrat ne…

Ps: Ja, tole sem objavil šele ob 21.10. Prej ni šlo.