Moj 5. članek za Element.

###NADNASLOV###
Kako poskrbeti za svoj status z uporabo možganov

###NASLOV###
Hočem status. Ni panike!

###UVOD###
Spoznajmo spretnost, ki jo imenujemo VIP – veze in poznanstva ali izraz Networking, ki ga uporabljamo zadnje čase. Seveda ne bomo spustili prvega vtisa. Alain de Botton bi trdil, da gre pri vsem za skrb za status. Kdo ima boljši avto, bi bil stereotipni izraz, ki ga razumejo predvsem slovenski sosedje.

Verjetno ste se spraševali, zakaj je Janez dobil bolje plačano študentsko delo, kot ga imate vi, v istem podjetju, ob dejstvu, da so vaše ocene boljše, spretnosti in sposobnosti pa neprimerljive v vašo korist. Mogoče ste samo spregledali dejstvo, da Janezov oče prijateljuje z vajinim direktorjem, saj vsak četrtek skupaj igrajo košarko. Preklete veze in poznanstva, trdite! Drznili si bom oporekati. V življenju imate namreč mnogo boljše možnosti, da vam uspe.

Pravi uspeh je tisti na dolgi rok
Že res, da ste zaradi poznanstva Janezovega očeta na kratki rok ob nekaj evrov, če gledate na ta problem iz te perspektive, vendar je temeljno vprašanje, kaj bo, ko Janez ne bo imel več podpore očeta. Nekatere raziskave kažejo, da so otroci, ki so rojeni s srebrno žlico, v povprečju mnogo manj uspešni kot tisti, katerih starši so jim v življenju dali »povprečno« popotnico. To je logično, saj je cona ugodja pri njih velika, opirajo se na uspehe preteklosti in jim ni potrebno razvijati svojih lastnih potencialov. Na kratek rok je potencialno uspeh zagotovljen, a življenje nam včasih postavi izzive, kjer smo sami in je ključna ravno naša sposobnost.
Veze, poznanstva, socialni kapital
Ne razumite narobe. Veze in poznanstva so pomembna in lahko trditi, da bodo vedno bolj. Še toliko bolj se to odraža na geografsko majhnem prostoru. Seveda je to odvisno tudi od področja. Poznate veliko politikov, ki so na svoje položaje prišli brez vez in poznanstev? Vsekakor obstaja več pisateljev, ki so brez njih zasloveli. Ob tem pa je potrebno poudariti dejstvo, da si veze in poznanstva lahko pridobi čisto vsak posameznik preko svojega delovanja. Danes, ko ocenjujemo različne kapitale, se vedno več govori tudi o socialnem kapitalu. Dr. Frane Adam, skupaj s svojimi sodelavci trdi, da je socialni kapital relativno nov pojem, ki je povezan s človeškim kapitalom, označuje pa vključenost posameznika ali kolektivnih akterjev v družbene vezi in omrežja.
Networking
Po nekaterih trditvah naj bi bil networking pretežno neformalno, vendar zavedno in planirano ustvarjanje mreže poznanstev in tudi informacij. Čeprav se izraz uporablja pretežno v poslovnem krogu, si svoj network ustvarja večina ciljno in kariero usmerjenih ljudi. Mrežimo lahko skoraj kadarkoli in kjerkoli. Izdelati je potrebno načrt, koga spoznavati in zakaj, ob tem pa je najboljši nasvet verjetno predvsem ta, da moramo biti kar se da naravni, ne smemo biti vsiljivi in preveč ambiciozni.
Prvi vtis
Nikakor ne smemo pozabiti, da se mreženje začne že s predstavitvijo, stiskom rok. S prvim vtisom. Ob tem je prav, da se zavedamo, da je prvi vtis samo en. Žal ne obstaja drugi vtis in v svetu predalčkanja je toliko bolj pomembno, kako svojo vlogo opravimo. Nasmeh na obrazu, stisk roke, poznavanje bontona, osebna higiena in zunanji izgled so vsekakor med pomembnejšimi vrlinami dobrih prvih vtisov. Si predstavljate razcepanega gospoda, ki nam poda roko kot mrtvo ribo, z zmečkano srajco. Težko nas bo s svojimi dejanji in sposobnostmi prepričal, kako izjemen je. Prvi vtis je zapravljen in čeprav ne bi mogli trditi, da je prav, ljudje hitro razsodimo, kdo nam je všeč in kdo ne, včasih še preden sploh spregovori.
Status in naše samospoštovanje
Zakaj se sploh ukvarjamo z vezami in poznanstvi, boljšimi službami, večjimi zaslužki? Eden izmed razlogov bo vsekakor naš status. Beseda status izhaja iz latinske besede statum, gre za deležnik glagola stare, ki pomeni stati. S statusom označujemo posameznikov položaj v družbi, predvsem njegovo veljavo in ugled v svetu. Zanimivo je človeško razmišljanje. Gre za občutek, da bi lahko postali nekaj drugega, kot smo. De Botton podaja primer človeške velikosti. Če smo majhni in živimo med ljudmi iste velikosti, si z vprašanjem telesne višine ne bomo po nepotrebnem razbijali glave. Če pa v naši skupini le za las zrasejo, bomo najbrž kmalu začutili nelagodje in se vdali v nezadovoljstvu in ljubosumju. Z našim statusom je povezano tudi naše samospoštovanje. Brez poskusa ni neuspeha in brez neuspeha ni ponižanja, trdi De Botton. Zato je naše samospoštovanje na tem svetu v celoti odvisno od tega, kaj bi radi bili in kaj bi radi počeli. Določa ga količnik med našim dejanskim položajem in domnevnimi možnostmi.
Humanitaren čut – utopija ali bistvo statusa
Zadnje čase se veliko govori o družbeni odgovornosti. Del statusa je, da uspešni pomagajo šibkejšim. Temeljno vprašanje je, kako to deluje. Že leta 1920 je bil bogataš Andrew Carnigie kljub svoji človekoljubnosti pesimističen, saj je trdil, da od vsakih tisoč dolarjev, ki jih porabimo za tako imenovano dobrodelnost, bi jih devetsto petdeset prav tako lahko vrgli v morje. Vsak pijan potepuh ali len brezdelnež, ki živi na račun miloščine, je vir moralne okužbe svoje soseske. Če bomo prizadevnega, garaškega moža učili, da za zadovoljevanje njegovih potreb obstajajo lažje poti, se to ne bo dobro končalo. Verjetno moramo ustvariti okolje, ko bo humanitaren čut ključen za dvig statusa v družbi, ob zavedanju dejstva, da je potrebno humanitarno pomoč reorganizirati in jo narediti uporabniku »bolj prijazno«. Ne sme se zgoditi, da bo pomoč podpirala lenuhe, da bo prizadeven mož imel občutek lažje poti. Humanitarna pomoč mora biti dodana vrednota razvoja, napredka in širjenja možnosti najbolj ogroženih.
Je možno uspeti iz nič?
Ob koncu se seveda postavlja vprašanje, če je mogoče uspeti iz nič. Najboljši odgovor verjetno podaja razvpita lestvica najbogatejših v Sloveniji. Če se ne motim in dovolj dobro poznam ozadje prvih desetih, nikomur uspeh ni bil postlan. Vsi so uspeli iz nič, s svojim delom oziroma znanjem. Theodor Roosevelt bi rekel: Niso kritike tiste, ki štejejo, niti človek, ki kaže na tuje napake ali išče rešitelja, da bi svoje delo bolje opravljal. Zasluge pripadajo ljudem na odru, z obrazi, posutimi s prahom, potnimi in krvavimi; tistim, ki se borijo hrabro; tistim, ki grešijo in zopet najdejo pravo pot; tistim, ki poznajo navdušenje, predanost in uporabljajo svoje znanje pri delu; tistim, ki slavijo zmago po velikem dosežku in tudi tistim, ki so si upali, a so bili poraženi. Njihovo mesto ne bo nikoli med tistimi mrzlimi in plahimi dušami, ki ne poznajo poraza.
OCVIREK
Najpreprostejše in najkrajše moralno načelo je:
drugi naj ti strežejo kar najmanj, ti pa drugim kar največ.
Lev Tolstoj

Kdor zgubi bogastvo, zgubi veliko;
kdor zgubi prijatelja, zgubi še več;
kdor zgubi pogum, zgubi vse!
Miguel de Cervantes