Slovenci smo še vedno zapet narod in prepričan sem, da prejmete mnogo več pritožb kot pohval. Moje pismo bo drugačno, morda vas bo celo razveselilo. Sedaj, ko vse kaže, da se mi ne bo treba ponovno vračati in bi lahko kdo mojo hvalo razumel kot željo po prilizovanju, da bi dobil boljšo posteljo ali toplejši obrok, sem se odločil, da praznične dni namenim pismu, ki ga pošiljam vam in vašim kolegicam.

Moja zgodba gre nekako takole: 19. 3. 2012 so me operirali na oddelku urologije. Seveda se je vsem, zlasti pa meni, odvalil velik kamen s srca, ko je pokazalo, da ne gre za rakovo tvorbo. 27. 3. so me odpustili, vendar sem bil priveden na urgenco 1. 4. 2012. Vse skupaj je precej zapletlo moje krvavenje, ki ni bilo povsem nedolžno … A ne bom razglabljal zdaj tega … Konec dober, vse dobro; 16. 4. so me odpustili.

Človek, še posebej če je bolj odprte glave, v 28 dneh hitro vidi in razume, kako deluje sistem. Seveda se pacienti premalokrat zavedajo(mo), da je odnos dvostranski proces. Če ima človek še malo občutka za psihologijo, hitro vidi, kdo je bolj intravertiran, kdo živi sam, komu so otroci pokvarili noč, kdo je srečen in kdo razume, da je delovanje v zdravstvu služba z močno poudarjenim poslanstvom.

Še to izkušnjo imam, da so me pred leti (takrat sem imel sploh prvič izkušnjo z bolnicami) operirali v Tuniziji, in sicer slepič. Vem, težko je primerjati javno in zasebno bolnico, res da nisem imel tu, v Kliničnem centru, dveh menijev, televizije v sobi in možnosti, da bi tisti najbolj moji lahko celo prespali pri meni, vendar sem se v Kliničnem centru počutil odlično, razumeli smo se in prepletla se je posebna zgodba.

Ne bi rad, da se razumeva narobe; pri vas se ne cedita samo med in mleko, tega konec koncev ne pričakujem, sploh če realno živim na tem planetu. In kljub moji hvali sta na oddelku gotovo osebi, ki jima ne bi škodovalo intenzivnejše izobraževanje na področju komunikacije, odnosov, mehkih veščin. Pri eni mi je celo uspelo, seveda, počasi; pri drugi pa, no, to veste bolje kot jaz, nekateri ostanejo večno brezupni primerki.

Vendar to ni pismo o teh dveh osebah, to je pismo, s katerim želim sporočiti, da jih cenim, spoštujem, da sem jim hvaležen. Vsem, vsakemu posebej, tistim, ki sem jih srečeval na viziti, tistim, ki so za mano čistili, tistim iz administracije, ki so mi napisali odpustnico, tistim, ki so zame kuhali in jih nikoli nisem niti videl … Veliko ljudi, ki premalokrat od nas in od vas slišijo besedo - hvala.

In, seveda, je nekaj tistih, ki jih želim pohvaliti javno. Življenje me je naučilo, da je prav, da si pri kritiki oseben, torej na štiri oči, pri pohvali pa se držim načela, da to naredim z velikim veseljem javno in konkretno.
Hudo mi je, da nimamo sistema, v katerem bi moja pohvala pomenila 10 odstotkov višjo plačo pri teh ljudeh z imenom. Morda to kdaj spremenite.

Seveda gre moja pohvala v prvi vrsti primariju dr. Borisu Sedmaku, človeku, ki veliko misli, manj govori in se modro odloča. Toliko bolj sta posrečena kombinacija z zdravnikom Robertom Kordičem, ki je v sistemu, ki ga imate, veljal za mojega zdravnika. Doktor Kordič si je vedno znal vzeti čas in mi obrazložiti vse, dodal je še življenjske nasvete in tako je bilo moje bivanje z gospodi v belem več kot zadovoljivo.

In tu so še tisti angeli v modrem, ki prepletajo to sodelovanje z gospodi (in gospemi na drugih oddelkih) v belem enkrat bolj, uspešno, drugič manj. Gotovo je moje opazovanje usmerjeno v to, da jih je treba kdaj še tesneje povezati, ustvariti timski duh, da sami ugotovoijo, da en brez drugega ne morejo. Mnogi to razumejo, a kakšno trenje se hitro zasluti … Vendar nadaljujem s pohvalo!

Verjetno mi glavna sestra ne bo zamerila, če jo imenujem moja glavna sestra Vesna. Je ena redkih žensk v mojem življenju, ki je izpolnila vse moje želje (dobil sem vse informacije, vse izvide …). Kadar ni bilo nje, so me razumele tudi vse druge glavne sestre.

Takoj sem prepoznal dve osebi, ki sta razumeli, da pri njunem delu ne gre le za - službo. Medicinski tehnik Samir je nekdo, ki si zasluži resnično pohvalo. Čeprav sva ˝opravila˝ v intenzivni, kjer je skrbel zame v stilu najboljših staršev, je prihajal s prijaznim vprašanjem Kako ste? do mene v sobo, ogovoril me je na hodniku, kjer sva se srečala. In vedno me je še vprašal, če mi lahko kako pomaga in ali če še kaj potrebujem.
In, seveda, tudi medicinski sestri Romani ni bilo vseeno zame - ne kot za pacienta in ne kot za človeka. Spodbujala me je, me razumela, mi pomagala. Včasih sem imel občutek, da čuti z menoj.

Spoštovani gospod direktor, to so ljudje, ki bi jim morali pripeti zlato medaljo, jih osebno pohvaliti in postaviti kot zgled. Oni so bogastvo Kliničnega centra, tisti, ki jih mnogokrat ne opazijo niti vodje oddelkov, kaj šele vi v vodstvu.

Daljše je bilo moje bivanje, več sem jih opazil. Elvedin, Sonja, Marjana, Olja, Gregor, Jasmin … Zame so imeli imena, saj so njihovi priimki na tablicah tako majhni. Zmeraj so bili ob nas, pacientih, ko smo jim zvonili, stokali, prosili … Razumeli so nas, nas čutili, nam pomagali … Ne morem našteti vseh, veliko sem jih srečal le bežno, nekaterih sploh nikdar. Hvala vsem!

Vsekakor bom vesel, če bodo omenjeni ljudje lahko prejeli vašo osebno pohvalo. Prepričan sem, da bodo veseli vašega obiska na oddelku, čeprav vem, koliko imate dela z direktorovanjem celotnemu Kliničnemu centru. Vendar, prosim, tudi vi ne pozabite, da je pohvala pogosto najmočnejše orodje najboljših menedžerjev.

Zdaj še bolj razumem besede, ki so se mi zapisale ob odhodu: Domov!? Zaslužil sem plačo, delal nadure, nočne, vikende. 28 dni Urološke UKC. Sem skoraj dobil inventarno številko 10736 (10735 je zadnja omara na oddelku). Se sliši čudno, vendar bom pogrešal: mojo smešno pižamo, mojega primarija dr. Sedmaka, sva bila odličen tim, Edota, Romano in Samirja, ki bi morali dobiti nagrado za izjemnost, takoj bi jih vzel k sebi, če bi imel zdravstvene storitve, vse vas, ki ste bili z menoj, me razvajali in mi kazali, kako srečen sem lahko, da vas imam, vse moje cimre iz 12 in 10, sosede v sobah, gospoda iz 11, za katerega stiskam pesti, čeprav ne vem, kako mu je ime, bil pa je zame največji heroj, kosilo ob 12.30 s tistimi kovinskimi pokrovi, vizite, kjer smo se smejali. In seveda, mojo najdražjo posteljo. Tako skupaj, dan in noč še nisem bil z nobeno stvarjo. Bila je izkušnja, naštudiral sem sistem (morda kdaj sledi priročnik), naredil psihološke ocene vseh na oddelku. Sledi počitek, mesec in pol. Bilo je lekcij. Nekaj stvari se je končalo, nekaj začelo, mnogo spremenilo. Življenje mi je dalo lekcijo življenja. Hvala za vse, vsem. Na koncu postaneš ponižno hvaležen. Z nasmehom na obrazu, saj veš, da te nekaj tam še vedno varuje … To je bogastvo Življenja. Hvala!?

Res je bila izkušnja, spoštovani gospod direktor.

Seveda sem ležal 28 dni, veliko počival in ob tem razmišljal. Kaj? Med drugim tudi o tem, da bi bilo imenitno, denimo, kdaj povabiti najboljše slovenske kuharje, da bi kuhali za paciente. In kaj porečete na prijazen filmček z naslovom Pred operacijo, ki bi prikazal pot do operacijske mize in tako razblinil strah mnogim pacientom? Razmišljal sem tudi o tem, da bi bilo za paciente - zlasti zahtevnejše - dobro, da bi lahko imeli vpogled v svojo krvno sliko ves čas. Verjetno me gospe in gospodje v belem ne bodo imeli več tako radi, če napišem, da bi se mi zdelo smotrno, da bi v popoldanskih dežurstvih imeli dve uri odprtih vrat za paciente, saj tista vizita tako hitro mine. In, seveda, o prijaznosti sem veliko razmišljal. Ja, nanjo bi lahko vezali del plače … Seveda to še zdaleč ne pomeni, da zanemarjam na strokovnost. Ta mora biti vedno vodilna vrednota vaše inštitutcije. Vendar prisegam na kombinacijo s prijaznostjo; to bi podiralo zidove!

Vendar se bova o tem raje pogovorila v živo, ko se postavim na noge. Do takrat pozdravite in pohvalite moje prijatelje na urologiji. In si želim, da bo takih zgodb čim več tudi na drugih oddelkih. Seveda si želim, da bom o njih samo bral in jih ne več pisal, da bom sam prihajal k vam le še na obiske; če pa že, potem zato, da ušpičimo kakšno tako, kot je denimo ta, da bo najboljših pet slovenskih kuharjev teden dni pripravljalo preproste, okusne in zdrave obroke za paciente. Veste, koliko nasmehov več bi to pomenilo?

Na koncu so pomembni le trenutki, ko smo zadovoljni! Tudi zato sem moral deliti svojo zgodbo z vami!

Srečno in, seveda, hvala tudi vam!

Žiga Vavpotič

Leto 2011 bo zaokroženo pozitivno.

Posebno leto je bilo. Leto prihodov in odhodov. Če bi me vprašali, kako bi leto opisal na kratko, bi dejal, ma luštno je bilo. Če premišljujem malo bolj, ugotavljam, da je verjetno moje bogastvo prav v tem, da lahko za čisto vsako leto najdem številne nasmehe, veliko sreče in trenutkov, ki so jemali dih, in priložnosti, ki so me učile, da sem lahko še boljši. Sedemindvajset takih let. To je resnično osebno bogastvo. In če pogledam v prihodnost, si lahko le želim, da naberem še  osemdeset podobnih let. Ooo, to bo  preplet toliko izjemnih, lepih in drugačnih izkušenj, da se preprosto lahko le udobno namestim, umirim, nasmehnem in rečem: hvala.

Hvala najprej sebi, potem tistim, ki me imajo najraje, tistim, ki so mi blizu, vsem, ki morda ne mislijo tako kot jaz, tistim, ki mislijo, da ne delam prav in, seveda, tudi vsem tistim mimobežnikom, ki morda sploh ne zaznajo, vendar rišejo neko posebno sled na tej poti življenja.

Moja leta najbolj zaznamujejo ljudje. V tem mojem socialnem življenju je toliko različnih prepletanj, zgodb in iskanja izvora biti - v nasmehu in solzah.  Ljudje so vir mojega navdiha, inspiracija za preplet različnih projektov in pišejo zanimive zgodbe. So tudi krivci za solze in nasmehe. In ko analiziram leto, se vprašam: Koliko je bilo letos solz in smeha? Skrbi me leto, ko ne bi bilo ne enega ne drugega. Solze in smeh morajo biti sopotniki življenja. Seveda je prav, da prevladuje smeh. In tega je bilo v tem letu resnično veliko.

Vidite, na koncu so trenutki tisti, ki se jih moramo spominjati. Nikoli ne bom pozabil iskrenega krohota sosede v irskem pubu, ki se je rezko potegnil čez celoten prostor.  Spomin na pokop božička na Malti bo moje ustnice vedno raztegnil v velikanski nasmeh. Nočna kopanja Črne gore s prijateljico modro žabo imajo svoj čar mladosti. To so zgodbice, ki mnogim postavljajo vprašanje kaj, nekaterim pa dvigujejo obrvi - ti ob tem pokažejo zobe in rečejo, res se splača živeti. Ja, na koncu so le zgodbice tisto, kar zares šteje.

Ne pravim, da sta se cedila le med in mleko, vendar lahko sladkoba z lahkoto prekosi vso grenkobo leta 2011. Na vse grenke trenutke je treba gledati s hvaležnostjo priložnosti, da razumem nekaj več, da sem lahko boljši in da lahko v letu 2012 nadaljujem s tem, da živim in pustim svet.

Ja, z Moniko sva končala šestletno obdobje, ki so ga zaznamovali resnično lepi trenutki. Ker jo čaka novo obdobje v življenju, ji iskreno želim veliko sreče in veselja.

Jaz grem osebno svojo pot, ki ga oznamuje predvsem iskriva iskrena Sara in verjamem, da je to začetek nečesa novega, drugačnega, posebnega.

Seveda so tu še moje, osebno srečno zanimive zgodbe, kot je zgodba Zavoda Ypsilon, ki je praznoval drugo obletnico. Jasno, to je najboljša ekipa,  ki postavlja drugačno zgodbo, takšno, ki lahko seže v širni svet. In nikoli ne more nihče vzeti vseh nasmehov, ki jih je stkala Simbioz@, ki je povezala Slovenijo.

Verjetno sem lahko najbolj ponosen v letu 2011 prav na celo zgodbo Zavoda Ypsilon, projekt Simbioz@, ki je z več kot 8.000 ljudmi postavila nov mejnik med projekti v Sloveniji. In, seveda, opravil sem tudi magisterij.

Vmes sem prepletal številne zgodbe. Moja sr(e)čna knjiga je projekt, ki je s Tanjo dobil novo energijo in februarja izide nova različica knjige. Tu sta izjemno pomembna projekta za moj razvoj na strokovni bazi upravljanja javnih in neprofitnih organizacij, Gre za sodelovanje v Kinološki zvezi Slovenije. Tam smo postavili smernice pozitivnega upravljanja organizacije. Tu je še druga zgodba, ki si jo pri teh letih štejem v posebno čast, in sicer sodelovanje na področju projektov z Državnim svetom in njegovim predsednikom mag. Blažem Kavčičem.

Pisal sem kolumne za časopis Šolski razgledi - prav poseben in drugačen časopis je to. Ob koncu leta sem stopil tudi na predavateljsko pot, in sicer z delavnico o ciljih. Zanimivo, izzivalno, tudi zabavno je bilo predavati tu in tam. V velik ponos vse naše družine je bila tudi knjiga Črnuški viharnik,  prvenec mojega dedka. Izšla je ob njegovem življenjskem jubileju -  80- letnici.

In še ena knjiga, drugačna, izjemna, ki že z naslovom pove vse, je ugledala luč sveta. Vsako prijateljstvo je pesem. UNESCO projekt, meni vedno najljubše, moje šole OŠ Ledina. Res mi je bilo v čast, ko me je nekdanja ravnateljica gospa Ljubica Kosmač povabila k sourednikovanju te prečudovite knjige.

Tu so še Zavod PaMeT, Zavod SLED, UNESCO, UNICEF, ŠOU, Rotary Club Zgornji Brnik (ki mu bom predsedoval po poletju 2012) in Slovenski forum za socialno podjetništvo, veliko zgodb, v katerih sem pustil vsaj majhno sled, sam ali preko Globaldreamvision, d.o.o., ki  ostaja igrišče, gledališče in miselno središče za uresničevanje, analizo in razvoj idej, vizij, strategij in stališč. Predvsem je osredotočenost na razvoj novih zgodb, ki so povezane z osnovnim mojim poslanstvom Živi in pusti sled. Ob koncu leta je začrtanih kar nekaj zanimivih projektov za leto 2012.

Stalno se izobražujem, gotovo je bilo letos posebno to, da sem teden dni preživel pri Danah Zohar in postal licenciran predavatelj na področju duhovne inteligence (SQ). Nekaj priznanj in nagrad je šlo na polico, predvsem sem bil vesel uvrstitve med TOP 5 na Amchamovi zgodbi mladih in, seveda, priznanja ob uvrstitvi na 72. mesto najvplivnejših Slovencev. Takrat sem zapisal: Z vplivom previdno, je relativen. Vesel sem, da imam okoli sebe prijatelje, ki razumejo, da nimam vpliva, da dvignem telefon in dobijo službo kar tako, kjerkoli želijo, če niso kvalificirani, da uredim posel, čeprav so slabši in dražji… Da tlesknem s prstom in se zgodi, kar pravi moj ego… Imam pa vpliv, da delamo dobro, da počasi spreminjamo svet na bolje, da smo drugačni in da lahko pogledam …vsem v obraz in mirno spim vsak večer in zaradi tega si štejem med uspeške, da so me uvrstili na 72. mesto najvplivnejših ljudi v Sloveniji. Vsekakor pa so za moj vpliv zaslužni številni, ki delajo dobro skupaj z menoj. Hvala vsem! In seveda, to je sedaj zame še večja odgovornost, se zavedam! In dodajam, da ima družba, ki na lestvico postavi predstavnike mladih gotovo prihodnost, zanimivo bo leto 2012, to gotovo.

Na kaj sem najbolj ponosen, me včasih kdo vpraša. Gotovo na to, da sem ostal zvest svojim vrednotam, prepričanjem, temu, da verjamem, da je svet z dobrim delom mogoče spreminjati. Ponosen sem, ker verjamem, da je v Sloveniji mogoče do uspeha tudi po pošteni poti. In tudi na to, da lahko svojo srečo delim z različnimi, predvsem tistimi, ki jim pravim  - prijatelji. Res se nabira vedno več zgodb, na katere sem ponosen, vedno več je ljudi, ki jim lahko ploskam in se veselim njihovega uspeha. Medgeneracijsko kartamo, doma se nismo nikoli razumeli bolje kot zdaj in vem, da bo leto 2012 zares uspešno. To, da danes zrem v prihodnost optimistično, že to je velik uspeh. In zame največji, da imam okrog sebe resnično izjemne ljudi. Kar nekaj novih je prišlo v letu 2011 v moje življenje in vem, da bo naše prepletanje trajalo dolgo. Ma luštno je, luštno to življenje.

Osredotočenje ostaja na mladih, odgovornosti, družbi in filantropiji. Nadaljuje se zanimanje za družbeno odgovornost, socialno podjetništvo in duhovno inteligenco, ki je povezano s kvantnim voditeljstvom. Očitno je, da bo kmalu postavljen nov sistem, ki gre v smer menedžmenta človečnosti, nekaj novega, drugačnega, za boljši jutri. Gotovo bo leto 2012 v znamenju temeljne vrednote, torej so-delovanja!

Resnično, ko takole tipkam, ugotavljam, da je to bilo res posebno leto. Luštno je bilo in še enkrat hvala vsem, ki ste bili del leta 2011. Samo želim si lahko podobnih let, kot je bilo to. Verjamem, da bo čisto vsak znal najti kakšno zgodbo iztekajočega se leta, vredno, da se jo  zapiše in  pove tistim, ki jih ima najraje.
In ponavljam stavek iz leta 2010: Izkušnje sprejemam s hvaležnostjo. V marsikateri sem pustil sled, kakšno sem prepletel s sedanjim delom, vse pa so vplivale kot priprave za prihodnost. In v znak zahvale lahko izrečem ob koncu leta ISKRENA HVALA vsem vam, dragi moji.

Seveda se za vse napake opravičujem, nobena ni bila storjena namerno, vendar je tako, da kdor dela, kdaj tudi greši. Vse napake v letu 2011 pa sem sam oprostil in začenjam leto 2012 na novo, brez zamer in ovir za sodelovanje.

Živite in pustite sled. In ne morem drugače, kot da vam za leto 2012 želim: Pojte na glas, plešite strastno in se smejte z jetri. In pojdite do konca v iskrenosti, spoštovanju, povezovanju in sodelovanju, vse tja do zvezd in še više. Najdite svojo zvezdo in jo delite še s kom.

NASELJEVANJE ZVEZDE
Tista zvezda, najbolj bleščeča, najbolj moja, je moja sreča. Sreča gnezdi na tisti zvezdi in jaz na njej po vesolju jezdim. Nanjo naselim še tata in mamo, naj bosta enkrat za stalno z mano, nanjo pripeljem nono in deda, pa še, seveda, vsaj pol razreda, pol ulice, pol našega bloka in, če bom pri volji, nemara še koga. A kaj, če naša posadka preseže tonažo dovoljene teže, pa bo konec zvezde srebrne, ker se utrne? Ah, zvezdo naselim le s Saro, ker je prijazna z mano in bova na zvezdi edina in nerazdružljiva dvojina. Vendar zvezd je za vse dovolj, da smo ednina ali dvojina, pestra svoboda življenja milina.
(Tone Pavček, z majhno priredbo)

Fotogalerija: Utrinki leta 2011, ki nosijo različne zgodbe.

Na podlagi skrbno pripravljenega koncepta delavnice boste v sproščenem in nasmejanem vzdušju vzpostavili stik sami s seboj, odklenili svojo bujno domišljijo in najgloblje želje, nato pa si, oboroženi z najsodobnejšim znanjem, na pravilen in strokoven način sistematično postavili kratkoročne in dolgoročne cilje – ker si to zaslužite! Zakaj?

S postavljenimi cilji vsaj trikrat boljši

Na MBA poslovni šoli Harvardske univerze so leta 1979 naredili obširno raziskavo med študenti o postavljanju ciljev. Raziskava je pokazala, da je imelo le 13% podiplomskih študentov z delovnimi izkušnjami v življenju postavljene cilje, ki pa niso bili zapisani; le 3% študentov pa so imeli dejansko napisane cilje na papirju. Preostalih 84% študentov ni imelo ciljev, vendar so se prepustili toku življenja.

Deset let pozneje, leta 1989, so z istimi študenti ponovno opravili obsežen intervju, kaj so dosegli v življenju. Bivši MBA študenti, ki so imeli postavljene, a ne zapisane cilje, so zaslužili v povprečju dvakrat več, kot tisti, ki ciljev niso imeli postavljenih. Tisti študentje, ki pa so imeli postavljene in zapisane cilje, so v povprečju zaslužili trikrat več, kot vsi ostali študentje skupaj.

Po izvedeni raziskavi na Harvardu je bilo opravljeno še nešteto drugih raziskav o tem, kakšno moč ima postavljanje ciljev pri doseganju osebnih ter poslovnih dosežkov. Vse nadaljnje raziskave so potrdile izjemno pomembnost postavljenih ciljev za vsakega posameznika. Kljub vsemu pa velika večina ljudi žal še vedno nima postavljenih ciljev.

Pomanjkanje časa in orodij najbolj botrujeta k nezapisanim ciljem

Nadalje so raziskave pokazale, da si ljudje ciljev največkrat ne postavijo zaradi pomanjkanja časa. Na urniku imajo toliko drugih nujnih stvari, da enostavno zmanjka časa za sicer pomembne stvari, ki pa žal niso tako nujne. Najboljši čas za postavljanje ciljev je ravno prednovoletni čas, ko je teh nujnih obveznosti, tudi družabne narave, še toliko več.

Drugi najpogostejši vzrok za nepostavljene cilje je pomanjkanje orodij in znanja. Ljudje pogosto ne vedo, kako si pravilno postaviti cilje oziroma kako se sploh lotiti naloge. V knjigah lahko najdemo nasprotujoča si pravila, v člankih na internetu pa je takih primerov nasprotovanj še veliko več. Veliko ljudi, ki najde čas za postavljanje ciljev, tako svoje cilje povsem narobe zapišejo.

Zadnja dva razloga, ki blokirata ljudi pri doseganju ciljev sta strah pred neuspehom ter strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi. Velika napaka je, če si postavimo nerealne in preveč optimistične cilje. V tem primeru nas cilji lahko celo demotivirajo. Zato je nujno znanje o pravilnem postavljanju ciljev. Najboljša rešitev za premagan strah pred tem, kaj si mislijo drugi pa je, da si cilje postavimo v krogu ljudi, ki se zavedajo pomembnosti le-teh.

Enodnevni božični SPA samo za vaš uspeh v letu 2012

Tako kot vsako leto, boste tudi letos verjetno porabili veliko časa za druženje s svojimi bližnjimi, nakupovanje daril ter uživanje predbožičnega časa. Mogoče si boste privoščili še kakšno smučanje, toplice ali podaljšan vikend. In edino prav je tako.

Pri tem pa morate biti pozorni, da ne naredite enake napake kot lani; pozabite nase in na svoje cilje. Ključno je, da najdete dovolj časa za pripravo plana, kaj vse želite doseči v prihajajočem letu. Malo načrtovanja se vam bo močno obrestovalo.

Še boljše pa bo, če letošnji december naredite še korak dlje. Predstavljajte si, kaj boste naredili zase in za svojo prihodnost, če se letos postavljanja vaših ciljev lotite na resnično pravilen in proaktiven način. Vaš osebni in poslovni napredek v letu 2012 bo lahko neverjeten. Vsi vas bodo občudovali, kako v tako težkih časih dosegate nepredstavljive rezultate.

Vse, kar potrebujete je, da pridete na delavnico z vsaj kančkom dobre volje. Za vse ostalo bomo poskrbeli mi. Na delavnici boste pridobili vso potrebno znanje in gradivo, obkroženi boste s proaktivnimi in ambicioznimi ljudmi, ki vas bodo še dodatno motivirali, poskrbeli bomo za zdrave obroke in vse ostalo, da boste preživeli resnično poln in pester dan. Konec dneva pa boste imeli strokovno in profesionalno postavljene svoje lastne cilje.

Zakaj se udeležiti delavnice?

Na delavnici boste izvedeli o:

• Načinu, kako stopiti v stik sami s seboj in dobiti na desetine idej o ciljih
• Metodah, kako spodbuditi lastno kreativnost in uživanje življenja
• Smiselnem pristopu, kako najti ravnovesje med materialnim in duhovnim
• Razumeli boste delovanje družbe znanja in kaj je potrebno za uspeh
• Spoznali boste, kako se spoprijeti s preteklostjo in živeti v sedanjosti
• Postavili boste vizijo svojega življenja, poslanstvo ter odkrili vrednote
• Postavili si boste dolgoročne in kratkoročne cilje na profesionalen način
• Spoznali boste trike za večjo verjetnost doseganja ciljev
• Seznanili se boste s top metodami nevro-lingvističnega programiranja
• Naučili se boste uporabljati NLP metode za hitrejše doseganje ciljev

Program in vsebina delavnice

Program delavnice:

• 09:00 – 09:30 Zbiranje udeležencev
• 09:30 – 10:00 Osebne predstavitve in razbijanje ledu

Sanjanje in odkrivanje (mag. Žiga Vavpotič)

• 10:00 – 10:30 Stopite v stik s svojim bistvom
• 10:30 – 11:30 Sanjarjenje, pridobivanje idej in snovanje projektov
• 11:30 – 12:00 Ravnovesje med materialnim in duhovnim življenjem
• 12:00 –  13:00 Kosilo in osebna svetovanja

Ozaveščanje in pridobivanje znanja (Blaž Kos)

• 13:00 – 13:30 Povprečje, proaktivnost in razumevanje realnosti za odklenitev potenciala
• 13:30 – 14:00 Soočenje s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo

Postavljanje ciljev (Blaž Kos)

• 14:30 – 15:00 Jaz d.o.o. – vizija, poslanstvo, cilji, vrednote
• 15:00 – 16:10 Profesionalno postavljanje ciljev s praktičnimi vajami
• 16:10 – 16:30 Največje napake pri postavljanju ciljev in podporno okolje
• 16:30 – 17:00 Odmor s prigrizki

Programiranje podzavesti (Urša Eva Pucelj)

• 17:00 – 18:00 Tehnike NLP za večanje psihološkega kapitala
• 18:00 – 18:30 Praktične NLP vaje v povezavi z večanjem verjetnosti doseganja ciljev
• 18:30 – 19:00 Izmenjava mnenj o delavnici in zaključek

Brezplačni darili za udeležence

Vsi udeleženci delavnice brezplačno prejmejo:

(1) Delovni zvezek za postavljanje ciljev – Vsak udeleženec prejme dva tiskana izvoda delovnega zvezka za postavljanje ciljev (2x 15 strani). Delovni zvezek je strukturiran v skladu z vsebino delavnice. Ob pridobljenem posameznem sklopu znanja udeleženci sproti izpolnjujejo in dopolnjujejo delovni zvezek.

Drugi izvod delovnega zvezka je namenjen primerom, če bi si udeleženec delavnice rad naknadno spremenil oziroma nadgradil cilje ali si postavil povsem nove cilje. Delovni zvezek je uporaben tudi za vsa prihodnja leta, saj vključuje povzetke znanja iz delavnice o tem, kako si pravilno postaviti cilje. Tako znanja ne boste nikoli pozabili.

(2) Knjigo Moja sr(e)čna knjiga – Knjiga, katere avtor je Žiga Vavpotič, je nekakšen pogovor z vami samimi. Vprašanja v knjigi vas sistematično vodijo skozi proces oblikovanja vaše prihodnosti in samoaktualizacije vašega življenja.

Glavna ideja knjige je: Naj bo to vaša knjiga! Knjiga vašega življenja! Z namenom, da bi nekoč rekli, da vam je ta knjiga pomagala postati boljši človek, pa karkoli vam že to pomeni. Ustvarite si jo po svoji zamisli. Tako, da bo všeč vam. Knjiga je idealno dopolnilo delavnici. Vrednost knjige je 35€.

Datum in lokacija

LJUBLJANA: Delavnica bo potekala v soboto, 10. decembra od 09. ure do 19. ure v Ljubljani. Vmes bodo dovolj dolgi odmori; za hrano, pijačo in prigrizke bo poskrbljeno (razen zajtrka in večerje).

Lokacija delavnice je Tehnološki park Ljubljana, Tehnološki park 19 – stavba B. Parkiranje je enostavno in brezplačno. Smer do predavalnice bo jasno označena. Število udeležencev je omejeno!

Zemljevid: Več

MARIBOR: Delavnica bo potekala dan prej in sicer v petek, 09. decembra od 09. ure do 19. ure v Mariboru, v prostorih Tovarne podjemov na Ulici škofa Maksimilijana Držečnika 6 (Svetozarevksa 6), ravno tako z odmori in obroki. Število udeležencev je omejeno!

Zemljevid: Več

Cena in prijave

Investicija v znanje vključuje:

• Deset ur zabavnega druženja, pridobivanja znanja in postavljanja ciljev
• Osebno svetovanje pri postavljanju ciljev s strani med odmori
• Odmor s kosilom (všteto v ceno)
• Dva odmora z zdravimi prigrizki in brezalkoholno pijačo
• Dva delovna zvezka za postavljanje ciljev (2x 15 strani)
• Mapo, zvezek za zapiske in delujoče pisalo (ne najcenejše)
• Diapozitive vseh predavanj (več kot 100 prosojnic)
• Mojo sr(e)čno knjigo v vrednosti 35€
• Priporočeno literaturo za nadaljnje branje

Investicija v znanje znaša:

• Redna cena delavnice: 290€ + DDV
• Prijave do 20. novembra: 190€ + DDV (prihranek 100€)
• Študentje, brezposelni, upokojenci: 140€ + DDV
• Člani Zavoda Ypsilon: 100€ + DDV (več o tem, če želite postati član Ypsilona – do 30.let)

Prijave se sprejemajo na blaz.kos@venturelab.si. Število mest je omejeno.

Ob prijavi navedite:

• Ime in priimek udeleženca
• Plačnika, še posebno, če je pravna oseba
• Kraj delavnice, kjer se boste udeležili
• Vrsto kotizacije – za kotizacijo s popustom prosim predložite skenirano potrdilo.

PS: Na delavnici ne bomo nič skakali, se masirali ali plesali, saj motivacija traja samo do hladilnika.

Predavatelji

Blaž Kos

… opravlja funkcijo direktorja podjetja VentureLab d. o. o., vodje kluba Poslovni angeli Slovenije, člana naložbenega odbora 5,4 mio € velikega Sklada poslovnih angelov, družbe tveganega kapitala in avtorja vsebine strokovnega spletnega bloga o osebnem in poslovnem razvoju www.BlazKos.com.

Svoja podjetniška znanja je začel pridobivati pri 19 letih v okviru svojih dveh podjetij, še prej pa v okviru različnih društev in klubov. Že od takrat se ukvarja s podjetniškimi aktivnostmi, preučuje zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati na podjetniški poti ter poti uspeha in spodbuja posameznike, da se podajo na podjetniško pot oziroma pot samoaktualizacije.

Do sedaj je organiziral številne dogodke, predaval in povezoval na različnih poslovnih konferencah doma in po svetu (skupaj več kot 300 dogodkov), svetoval več kot stotim podjetjem in pregledal več kot petsto poslovnih načrtov. Pomembni in uspešni projekti, ki jih je zasnoval in vodil v okviru Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer je delal 3 leta, so Večeri za inovativne in podjetne, konferenca SKIP, podjetniški zajtrki ter več drugih projektov, ki so bili pomembni pri razvoju slovenskega podjetniškega okolja.

Blaž Kos je sodeloval tudi kot vodja razvojne skupine za poslovno okolje pri Službi Vlade RS za razvoj, vodja marketinga pri projektu Gospodarski izziv, predsednik Alumni kluba Gimnazije Bežigrad. Je tudi pisec člankov za različne revije, kot so Element, MojeDelo, Podjetnik itn. Blaž Kos je član različnih poslovnih združenj in komisij.

Blaž Kos je tudi soustanovitelj Zavoda Ypsilon. VEČ.

Žiga Vavpotič, mag.

… je strokovni direktor Zavoda Ypsilon, podjetnik, diplomiran ekonomist (UN), magister programa upravljanje javnih in neprofitnih organizacij ter avtor uspešnice za osebno rast Moja srečna knjiga. Že kot dijak Gimnazije Bežigrad je ustanovil Zavod za mladino. Danes ima svoje podjetje, bil je direktor Poslovnega kluba Socius in eden od soustanoviteljev Gospodarskega foruma Pravne fakultete v Ljubljani. Bil je tudi sodelavec Radia Slovenije, pobudnik spletne Univerze za življenje, član upravnega odbora Eco Ventures International ter koordinator mednarodnih institucij za Slovenijo: Salzburg Seminar, Youth Employment Summit in Ecademy Slovenija.

Za uspešno mednarodno dejavnost ga je UNESCO ASP Net nagradil s častnim naslovom Unescov glasnik. Leta 2004 je postal najmlajši član svetovalnega odbora Microsoft Office Information Worker Board of the Future, ki ga je Microsoft ustanovil na željo Billa Gatesa. V sklopu Global Youth Voice je pisal kolumne v The Kansas City Star Newspaper, leta 2000 pa je postal tudi najmlajši član mednarodne organizacije Mensa v Sloveniji. Žigov življenjski moto je »Živi in pusti sled«. VEČ.

Urša Eva Pucelj

… je novinarka, filmska kritičarka, moderatorka dogodkov in urednica največje študentske naročniške revije E-neo ter avtorica strokovnih člankov s področja nevrolingivstičnega programiranja, psihologije in marketinga. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede s temo Tržno komuniciranje skozi prizmo nevrolingvističnega programiranja. Sedaj opravlja doktorat, pri čemer je tema doktorske disertacije osredotočena na aplikacije tehnik nevrolingvističnega programiranja na področje tržnega komuniciranja.

Nevrolingvistično programiranje predstavlja zbirko modelov, spretnosti in tehnik za učinkovito razmišljanje in delovanje ter služi kot alternativni pristop k medsebojni komunikaciji in psihoterapiji. Predstavlja specifično orodje, ki ga je mogoče učinkovito aplicirati na katero koli področje človeške interakcije, tudi na področji, kot sta prodaja in komunikacija.

Urša Eva Pucelj v sklopu doktorske disertacije tako preučuje fenomen nevrolingvističnega programiranja ter načine, kako lahko poslovni subjekti NLP tehnike, prvotno namenjene doseganju osebne odličnosti, aplicirajo na poslovni uspeh z namenom učinkovitejše komunikacije s svojimi strankami.