Danes je idealne trenutek, da napišem na svojem blogu o družini Gerčar. Verjetno se sprašujete zakaj? Še prej pa se sprašujete, zakaj tak naslov.

Po vrsti. Če je prvo vprašanje, zakaj tak naslov, je odgovor iz moje strani preprost. Družina Gerčar je tako posebna, da bi bili po mojem celo užaljeni (čeprav tega na glas vsi ne bi priznali, nekateri pa gotovo), če bi bil naslov bolj preprost. Družina Gerčar bi bil preprosto preveč preprost naslov za njih. Glede na to, da so trije, si vsak zasluži vsak svoj naslov.

Zakaj je pravi trenutek? Vsaj trije razlogi so.
Povod pisanja je ta, da smo danes v kinu gledali film Beanove počitnice. O njih ni pisal še nihče od Gerčarjev. To je nenavadno. Preprosto ne poznam bolj filmomanske družine kot so oni. Predlagal sem jim, da naj sklenejo kupčijo s Kolosejem. Ne morem verjeti, da jih lahko prehitim in napišem, da je film simpatičen in za nasmejat. Sumim dve stvari. Film so gledali in o njem še ni bilo časa pisati (vem, da so se te dni zapeljali na večerjo v Lignano), drugi razlog pa bi bil, da jim Bean ni všeč in ga ne marajo.

Drugi razlog je ta, da me je mama Gerčar zatožila, da sem jaz krivec, da piše ona blog.

Tretji razlog pa je vsekakor ta, da sem o njih že želel napisati nekaj, vendar je mama Gerčar prepovedala to dejanje, dokler njen blog ni izgledal, kot si je ona predstavila. Potem je bilo že vse ok, pa meni časovno ni uspelo.

Trije razlogi plus kakšen zraven so vsekakor dovolj, da napišem nekaj o Gerčarjih.

Trije so tudi oni. Po abecedi, da ne bo zamer. Sin Jaka, mama Saša in oče Tomaž. Daleč od tega, da so tipična družina.

Že samo podatek, da pišeta blog tako Jaka kot Saša (po abecedi) vam veliko pove. Znate vi povedati družino, kjer piše blog mama in sin. Sin pri 11ih letih!!!

Družino Gerčar z Moniko poznava slučajno. Preko poslovnega sodelovanja s Sašo. Kako leto in pol je od tega. Verjamem, da ji email ni bil všeč. V skladu z bontonom sem ga začel:

Spoštovana gospa Saša Gerčar!

Gospa? Čeprav tega ne prizna, je Saša v določenih pogledih gospa. A naj takoj zapišem ,da si jo predstavljam tudi v diskoteki. Sicer bi bila kritična in bi malo godrnjala, a vseeno.

Vseeno bom obrnil abecedo in začel s Tomažem, kdo bi rekel celo, da začenjam s ta normalnim članom družine. Resen, melanholičen član družine, ki skrbi, da življenje poteka normalno, kolikor se to sploh še da, ima v ozadju vsekakor pomembno vlogo. Tomaž je izjemno deloven, natančen, predvsem pa tisto kar reče, tudi naredi. To cenim.

Saša je o sebi na blogu napisala:
Sentimentalna, kritična, kolerična, nežna, romantična, večna optimistka, hči, mama, žena, delavka, šef, prijateljica, navdušena filmomanka, pogosto nestrpna, hitra, opravljiva, vesela, debela ….no občasno …ampak se rima, vedno polna novih idej, entuzijazma, včasih popolnoma podrta, vendar se hitro poberem …skratka Saša

Težko bi bolje zadela in vse je res. S Sašo sva postala preko poslovnega sodelovanja dobra prijatelja. Povezal naju je predvsem Aleš in njegovo prvenstvo. Kmalu sva ugotovila, da je najin način razmišljanja podoben, čeprav sva si v določenih pogledih različna.

Sašo boste res najbolje spoznali, če boste brali njen blog. Nasveti za hujšanje (ne en, ona mora pisati dva bloga…) so sicer dobrodošli, a vendar se za fitnes še vedno nisva uskladila. Ne mara, da ji pišem slavospeve, po mojem ji je to, da jo cenim kot prijateljico dovolj. Malo se sicer zamisli, ko ugotovi, da bi mi lahko bila mama, ampak z Monika sva navajena, da imava prijatelje, ki nama pogosto delijo starševske nasvete.

Bolj ko spoznavam Sašo, bolj jasno mi je, da ji družina veliko pomeni. Predvsem Jaka. O Jaku vedno govori najboljše. Za Jaka bi naredila vse. Svet bi bil lepši, če bi imeli vsi tako radi svoje otroke, kot imata Saša in Tomaž rada Jaka. Jaka to ve in to čuti.

Jaka je res izjemen otrok. Ni otrok, po mišljenju prekaša določene moje kolege, pogosto se sprašujem, kaj bo iz tega fanta. Se razume, v šoli petke, sodelovanje na veliko področjih, razgledanost in širina.

Takole piše na njegovem blogu:

Na kratko o meni
Sm en fnt iz lublane .12 let. sm devica po horoskopu. igram tenis 2 leti prej sem s kosarkaskim klubom NJ zastopal svojo solo v ligah_MOL,OKŠ,srednja slovenska liga,ljubljanska liga in pa v ligi ŠKL.moje povprečje v šoli je 4.31.drugac pa rd putujem.bil sem v ameriki 2 krat pol v franciji,andori,spaniji,turčiji,nizozemski,belgiji,italiji,nemčiji,hrvaški,avstriji

Kaj me zanima
mrezni marketing,sport,umetnost,filmi,potovanja,fotografiranje…….skratka vse…..

O družini Gerčar bi lahko pisaril in pisaril, toliko je stvari, v katerih so posebni. Včasih se sprašujem, kako si najdemo prijatelje, kako se zgodi, da se spoznajo ljudje, ki podobno razmišljajo. Z Moniko sva vesela, da jih poznava. Čeprav sta s Tomažem za naju po letih ta stara, Jaka pa malo premlad za najino družbo, ugotavljava, da nista prestara in Jaka premlad, da lahko klepetamo, podpiramo drug drugega, predvsem pa razmišljamo o prihodnosti, ki bo vsekakor svetla. V to verjamem. Ampak o tem kdaj drugič, prišli bodo namreč časi, ko bomo lahko kar nekaj pokazali.

Tomaž, Saša, Jaka (tokrat po letih), ZAKON STE!