Pred dnevi sem se udeležil seminarja. Odlično. Širši opis mojega seminarja, priporočam tudi tega.

Nastja Mulej*
Kakovost življenja ustvarjamo s kakovostjo razmišljanja

Dr. Edward de Bono se je leta 1933 skupaj s štirimi brati rodil na Malti energični mami, novinarki in očetu, zdravniku. V popolnoma vseh šolskih predmetih je bil vedno najboljši. Zato je tudi preskakoval razrede in bil vedno najmlajši in najmanjši. Da se je uspel ubraniti napadov starejših zavistnih sošolcev, jim je pomagal z idejami… Kot je bila tista, ko je kot prvi po mnogih stoletjih našel podzemni hodnik med takratno fantovsko in dekliško šolo, popravil ključavnico in oddajal ključe.

Pri petnajstih je že študiral medicine. Kot Rhodesov študent je v Oxfordu pridobil častno diplomo iz psihologije in fiziologije ter doktorat iz medicine. Kot zdravnik se je ukvarjal s samoregulativnimi procesi, ki potekajo v telesu in tako prišel na idejo, da je tudi um le samoregulativen proces. Deluje rutinsko. Če bi imeli 11 kosov oblačil in bili kreativni, bi ugotovili, da se lahko oblečete na 13.916.900 načinov, za kar bi potrebovali 76 let – če bi se oblačili eno samo minuto. Takšni možgani bi bili neuporabni. Zato moramo biti hvaležni, da so možgani narejeni, da so nekreativni. Vsako vhodno informacijo organizirajo v rutinski vzorec. In tako ustvarjajo stabilne vzorce za stabilno okolje. Zato se zjutraj zbudite in pomislite: »Tako se ponavadi oblačim,« in se oblečete.

Kot je Edward de Bono to ugotovil, je leta 1961 napisal svojo prvo knjigo Mechanism of Mind. Do danes jih je napisal preko 70, ki so prevedene v več kot 40 svetovnih jezikov. Predaval je v 58 državah, dvakrat tudi v Sloveniji na Ideas Campus-u. Njegove metode so danes obvezni del šolskih kurikulumov v mnogih državah na svetu ter se uporabljajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Kandai, Argentini, Veliki Britaniji, Italiji, Združenih arabskih emiratih, Irski, Španiji, Portugalski, Baltskih državah, Skandinaviji, Singapurju, Maleziji, Indiji, Kitajski, ZDA in Rusiji…Svetuje mnogim mednarodnim korporacijam, na primer IBM, Exxon, DuPont, Prudential, Procter & Gamble, General Goods, Shell, BP, Ford…

Zanimivo je, da je njegovo delo tako preprosto, da ga razumejo in po njem lahko delujejo štiriletniki ter bolniki z Dawnowim sindromov, istočasno pa ga uporabljajo svetovni voditelji in Nobelovi nagrajenci. Uči nas, da je kreativnost pot izven ustaljenega načina razmišljanja in nam podaja metode, da aktivno in zavestno izstopimo iz tega, kar smo navajeni. To je lateralno razmišljanje, beseda, ki jo je sam upeljal leta 1967, in je uvrščena v Oxford English Dictionary. Ker je kot prvi pojasnil skrivnost razmišljanja, sodi med 250 ljudi, ki so najbolj pomagali človeštvu.

Kaj je za vas osebno najbolj kreativna poslovna ideja vseh časov?
Če bi ocenjeval najbolj kreativno poslovno idejo, bi vzel v ozir nekaj velikega, ne samo majhne poslovne operacije. Prav tako bi iskal idejo, ki ni vezana na neko novo tehnologijo. Idejo, ki bi ponudila bistveno korist tako potrošniku kot tistim, ki ta izdelek ali storitev ponujajo.
Moj odgovor bi bil zavarovalništvo. Le-to zagotavlja realno korist in je lahko tudi zelo dobičkonosen posel. Hkrati pa je posel, ki se ukvarja z neznanim, kar ni vedno lahko. Ne vem, ali je zavarovalništvo izumil en človek ali skupina, naenkrat ali postopoma, samostojno ali v času med bankirji in trgovci, je pa to zame najbolj kreativna poslovna ideja.

V vajah, ki smo jih delali za pridobitev licence za poučevanje Lateralnega mišljenja, je preko metode Provokacije predstavljeno nasprotje običajnim poletom z letolom – še ena od velikih idej, ki so jo kasneje razvili RyanAir, EasyJet ali Wizz.
De Bono sicer že leta svetuje tudi letalski družbi KLM in prav njegova je bila ideja, da so se Nizozemci tako razširili med Nemci izven velikih mest, ki so jih nemške letalske družbe zanemarjale, ali istočasno prevežali še kargo, kadar potnikov ni bilo veliko.

Kdo je za vas najbolj kreativen poslovni manager, ki ga poznate, in zakaj?
Nemogoče se mi zdi odgovoriti na to vprašanje, ker bi moral poznati mnogo različnih poslov do zadnje podrobnosti in bi moral upoštevati tudi obnašanje vpletenih managerjev. Uspeh Billa Gatesa, na primer – ne veste, ali se za tem skriva sreča, da je bil ob pravem času na pravem mestu, ali sposobnost sprejemanja strateških odločitev ali pa sposobnost izbirati dobre ljudi, ki opravljajo posel. Prav tako obstaja razlika med kreativnostjo, ki jo potrebujete, da začnete in zgradite posel, ter kreativnostjo, ki je potrebna, da znate delovati v težkih časih ter z mnogimi tekmeci.

Če ne bi bil toliko zavezan poslovnim skrivnostim, ki jih ne sme izdati, bi zagotovo med najbolj kreativnim poslovnim človekom omenil direktorja raziskovanja v nemškem Siemensu, ki zaposluje 400.000 ljudi in obrača šest milijard dolarjev. Danes imajo 37 izšolanih trenerjev de Bonovih metod kreativnega razmišljanja in vsak oddelek ima posebno ‘enoto za inovacije’, ki temelji na njegovih metodah.

Ste kadarkoli srečali osebo, ki je bila popolnoma netalentirana za kreativnost ali sprejemanje novih kreativnih idej? Kako ste reagirali?
Mnogo takih ljudi sem srečal. Ponavadi gre za preprostost ali omejenost. Nikoli se niso učili, kako deluje kreativnost in katere koristi vsebuje. Mogoče so prišli v stik z ljudmi, ki verjamejo, da je biti drugačen za vsako ceno, že kreativnost. Po mojih izkušnjah se mnenje takih ljudi, ko spoznajo in razumejo resnično naravo kreativnosti, spremeni.
Potem pa so tu še ljudje, ki se zelo samozadovoljni. Če trenutno vse deluje, potem ni nobene potrebe po spremembi ali kreativnosti. To je kot pri zgodbi človeka, ki je skočil z nebotičnika, da bi naredil samomor. Ko je ravno padal mimo četrtega nadstropja, so ga slišali reči, da je: “…zaenkrat še vse v redu.”

De Bono je tudi sicer izjemno duhovit človek, ki rad pripoveduje šale – da ne rabi toliko in ves čas pripovedovati o sebi. Humor je – tako kot kreativnost – izstop iz rutine. Njegove najljubše šala so povezane z blondinkami…
Tu je ena: Blondinka se krega s svojim možem. Obupana si pristavi pištolo k glavi. Mož se začne smejati. Blondinka mu zagrozi: »Jaz se ne bi smejala na tvojem mestu. Ti si naslednji.«

Kaj rečete ljudem, ki odgovorijo, da je poučevanje kreativnosti samo preprosto opozarjanje na nekaj, kar je samoumevno?
Vse je samoumevno, ko je enkrat pojasnjeno in poenostavljeno. Če bi bila kreativnost samoumevna, bi je bilo veliko več. Neko popoldne je skupina ljudi na delavnicah z uporabo samo enega orodja lateralnega razmišljanja nabrala 21.000 idej za svojo jeklarno. Če so te stvari samoumevne, zakaj se ne dogajajo ves čas? Vsakdo, ki misli, da je kreativnost samoumevna, ničesar ne ve o njej in nima nobenih izkušenj iz realnega sveta.

Podoben primer je recimo korporacija ABB, ki je običajno porabila dvajset dni za svoje razprave o mednarodnih projektih. Ko so začeli uporabljati medoto paralelnega razmišljanja šestih klobukov, so razpravo zaključili v dveh dnevih. V laboratorijih IBM-a so z uporabo metode šestih klobukov sestanke skrajšali za četrtino. Statoil je imel težave z opremo za iskanje nafte, kar jih je stalo 100.000 dolarjev na dan. Ob delu s šolanim trenerjem de Bonovih metod so problem rešili v dvajsetih minutah in strošek izničili.

Philip Kotler je uporabil vaš koncept lateralnega razmišljanja v knjigi Lateralno trženje. Ali imate kakšen odziv, kako je vpeljava vašega koncepta vplivala na trženje in način razmišljanja ljudi v trženju?
Nimam neposrednega odziva o uporabi te knjige. Težko je tudi ločiti, kaj bi v vsakem primeru nastalo in kaj je rezultat neke knjige, ki ste jo prebrali. Nekoč mi je dobitnik Nobelove nagrade za ekonomije rekel, da so vrhunski svetovni ekonomisti v Washingtonu od vedno uporabljali mojo metodo Šest klobukov razmišljanja.

Murray Gell-Mann, Nobelov nagrajenec leta 1969 za odkritje kvarkov, je ugotovil, da je de Bono o kaosu in kompleksnosti govoril precej, preden so to področje odkrili matematiki.

Kaj je po vašem mnenju najbolj dramatična sprememba v načinu, kako bomo razišljali o kreativnosti in inovativnosti v prihodnosti?
Ločiti moramo umetniško kreativnost od idejne kreativnosti. Zato sem izumil termin ‘lateralno razmišljanje’. Ugotovili bomo, da je lateralno razmišljanje veščina, ki se jo da naučiti, razviti in uporabljati na enak način, kot to velja za matematiko. Ko se enkrat naučiš te veščine, se lahko samo vsedeš in dobiš štiri nove ideje o katerikoli zadevi v dvajsetih minutah.

O kreativnem razmišljanju imamo ponavadi kar nekaj predsodkov: da so kreativni lahko samo umetniki ali samo uporniki, da se ideje vedno kar zgodijo, da moraš biti talentiran za kreativnost, da moraš biti kar se da sproščen in čakati, ter da človeka orodja in tehnike pri razmišljanju samo omejujejo. Toda de Bonove metode nas naučijo, da vse zgoraj našteto ni res in da lahko zavestno in aktivno vsi pridemo do kopice novih idej.

Kaj bo po vašem mnenju najbolj dramatična sprememba v načinu, kako živimo in delamo v prihodnosti?
Mislim, da bo predvsem več fleksibilnosti. Lahko boste delali od doma ali na ‘delovnih postajah’ blizu doma. Na teh postajah bodo mogoče eden zraven drugega sedeli ljudje, ki delajo za zelo različna podjetja. Posameznik bo tudi lahko istočasno delal za več podjetij.
Enake spremembe veljajo tudi za življenjski slog in koncept zakona.

“Kakovost našega življenja v prihodnosti bo odvisna od kakovosti našega razmišljanja,” je bil prvi stavek, ki smo ga slišali na učenju za licenco de Bonovih metod. Naših težav ne ustvarjajo toliko zlobni in neumni ljudje, kot visoko inteligentni, ki pa imajo omejeno percepcijo. Razviti moramo nove koncepte. Ne moremo več čakati na jabolka, da nam padejo na glavo kot Newtonu, ali na krizni management, da nas popelje v svetlo prihodnost, namesto tega se moramo osredotočiti na moč človeškega razmišljanja, ter si zavestno zagotoviti pozitivno prihodnost..

——————————–
* Mag. Nastja Mulej je prva Slovenka, ki je pridobila licenco za poučevanje de Bonovovih metod Šest klobukov razmišljanja ter Lateralno mišljenje. Knjigo o prvi metodi je tudi že prevedla v slovenščino, knjigo o drugi namerava prevesti in predstaviti slovenskim mislecem konec tega leta.

** Misleca – tako se namreč predstavlja – ter odličnega govornika Dr. Edwarda de Bona boste v bližnji prihodnosti lahko poslušali ne daleč stran od Slovenije… Namreč, kot gost Dragana Sakana ter pod pokroviteljstvom Sveta Evrope pride na 3. BeogrAD Festival, ki bo med 12. in 16. julijem v Beogradu. Več informacij na www.beogradfestival.com