Dolžina
15 07 2007Z dolžino se je ukvarjal že Blaž. Sedaj se še jaz. Včasih razmišljam o mojem blogu, o tem, da včasih rabi kakšno spremembo. Le te prihajajo. Je že tako ,da je poletje čas za spremembe.
Seveda razmišljam tudi o svojih člankih. Ki jih pišem več ali manj kampanjsko, želim povedati čim več, čim krajše. Je to sploh možno?
Raje imam krajše prispevke, čeprav priznam, da so manj strokovni. Kadar Blaž napiše kaj, sem res vesel, ker vem, da me čaka uporabno branje. Vendar skoraj nikoli ne berem na računalniku. Vedno natisnem in preberem na kakšnem semaforju, ko koga čakam…
Očitno ima vsak svoj stil, mojega bloga verjetno res nihče ne tiska. A z dolžino se obremenjujemo očitno vsi. Tako moški kot ženske.
Prvi pravijo, da je tehnika pomembna, druge se ob tem samo podvizajo.
Šala na to temo:
Pride novi zdravnik v službo in sestre se pogovarjajo o seksu. Kolegice, lepo vas prosim, pomembna je tehnika, pravi on. Joj, še eden z majhnim tičom, mu zabrusi nazaj ena izmed sester.
Poanta je, da ne Blaž ne jaz ne trdiva, da je pomembna samo tehnika. Čeprav je njegov stavek: predvidevam, da se da dobršni del nadomestiti s tehniko… malo sumljiv.
Tema bo očitno večna.
Je dolžina pomembna? in Kako lahko tehnika nadomesti dolžino?
Žiga, tudi jaz sem ob vsakem svojem prispevku kar nekako nesrečna, ker ga spet nisem zapisala na kratko, vendar počasi sprejemam dejstvo, da vsi pač ne morejo imeti kratkega, čeprav je očitno to želja večine ….ja, je že tako, da potem vsi verjamejo, da imajo dobro tehniko
Že res, da imajo blogi, ki imajo kratke prispevke ala Irena Sirena, največ bralcev. Bralcev? Najbrž gledalcev. Tudi jaz sem ena takšnih. Redno pregledam njen blog, ampak zadnje čase kar preletim,niti komentarjev več ne berem, ko pa npr. Valentino in Sunshine, ki pišeta daljše stvari, vedno počasi in mirno “obdelam” v celoti (tudi komentarje), Blaža npr. pa pogosto tudi jaz sprintam.
Tebe, no ja, tebe res ne printam, moram pa povedati, da imam pri tebi skoraj raje daljše prispevke, pri kakšnih krajših, ko večino stvari polinkaš in iz samega konteksta ni jasno za kaj gre, se mi ne da raziskovati v globino … ja, takšni smo
Pa npr. videov jaz pri nikomer skoraj nikoli ne klikam, se mi prav ne da.
V bistvu imam najraje takšne DOLGE s TEHNIKO
Blaža, ki si ga ti uporabil za primer, lahko uporabim tudi jaz. Dolg, resen, poučen članek, ki ima točke in poudarke na pravih mestih je zakon.
Tudi jaz se trudim, da bi pisala krajše poste, ampak mi enostavno ne uspe. Že tako se prisilim, da omejim vse, kar želim povedati. Težava je (ali pa tudi ne), da se mi vmes enostavno utrne še cel kup drugih zamisli, ki pa niso neposredno povezane s temo in tja, včasih je treba to vsaj omeniti:) Printam pa tudi jaz ne…preberem na računalniku…od mojih naj blogerjev vedno vse natančno, da se potem lahko v komentarju zapičim v kakšno malenkost, druge pa preletim.