Sprašujem se, zakaj so šolske psihologinje?

Res ne vem! Pred dnevi sem za Sobotno Ragljo iskal psihologa, oz. psihologinjo, ki bi svetoval-a mladim ob koncu šolskega leta, kaj lahko še naredijo v zaključku.

Neverjetno!
Poklical sem 5 šolskih psihologinj, o imenih raje ne bi, in prav vse so odvrnile pogovor. To se ni zgodilo prvič.

Potem po celi Sloveniji iščemo psihologe oz. psihologinje in verjetno obstajajo 4, ki so pripravljene z radiom sodelovati.

Preprosto ne razumem! Mar niso šolski psihologi tisti, ki vlivajo mladim pogum, samozavest in jih spodbujajo k sodelovanju?

Preprosto ne vem, zakaj sploh obstajajo šolski psihologi. Sprašujem pa se, če poznate kakšnega dobrega, to povejte, da ga lahko prosimo za sodelovanje z radiem. Očitno se večina psihologov nagiba k nesodelovanju! Smešno in ironično!

Pohvala konkurence je res najboljša. Ne zgodi se velikokrat, a ko se, drži kot pribito.

Očitno sta res oba izjemna, tako Colarič kot Dragonja! Čestitke!

Pred dnevi smo imeli pri nas na Petkovškovem nabrežju nenavaden obisk. Obiskale so nas čebele. Roj čebel!

Kaj narediti?

Pokličeš 112. Tam ti dajo telefon čebelarja in ga pokličeš. Ne dvigne! Kličeš še enkrat… po 10 minutah prikličem čebelarja, ki pride čez eno uro in ugotovi, da se nič ne da narediti, saj so se čebele skrile v deblo drevesa.

Pokličem gasilce, ki pridejo vsi zdolgočaseni in ne vedo kaj bi naredili. Pokličejo zunanjega sodelavca, ki poskrbi za to, da …mene ni bilo, odstranil sem se s prizorišča dogajanja, dve uri je bilo dovolj!

In ko se vrnem ugotovim, da .. so čebele preprosto ubili!

RAVNAJMO SE PO LINIJI NAJMANJŠEGA ODPORA!

…ostajam brez komentarja!

Med pospravljanjem sem našel tole ponudbo.

10 revij Neo za 7,51 EUR (1800 SIT), zraven dobiš Akto in karto za smučanje oziroma deskanje. Vrednost daril je vsaj 20 EUR.

Včasih v življenju nekatere stvari preprosto niso logične. A pri vsem tem obstaja paradoks. Ponudbo sem videl, je shranil, nikoli pa je nisem izkoristil. Sedaj mi je žal, ker verjetno ni več aktualna. Se tolažim, da je bilo letos smučanje bolj tako tako. Ampak Akta…

Zaklepam avto, prišel sem domov. Na pločniku stojita babica in vnuk.
Njun pogovor:

Vnuk: Babi, a maš ti rada kače?
Babica: Ne.
Vnuk: A veš, da kače zrastejo?
Babica: Vse raste…
Vnuk: Ampak ko kače zrastejo, jih dajo v kletke.
Babica: Ja kdo te je pa to naučil. Idiot.

Včasih bi ob takih pogovorih zamahnil z roko. Vendar dandanes razmišljam o mnogih stvareh. Tudi o takem pogovoru, ki ga slišim na pločniku.

Skrbi me. Sprašujem se, kdo je v kletki. Kače, otroci ali starejši?

Pustimo dejstvo, da vse kače ne spravijo v kletko, ko odrastejo. Pri vsej stvari gre za to, da prevečkrat uničujemo otroško domišljijo. Ne moreš, ne boš, ni… Idiot, debil, nesposobnež…

Vse bolj pogosto ugotavljam, da so v kletki starejši. Ne, kač ne dajejo v kletke, ljudi očitno ja. Ne drugi, dajejo se sami. Tekom življenja. Življenje samo postavlja okoli nas kletko. Kako velika je, odločamo sami. Kako trdna je, je odvisno od nas. Imamo iz nje izhod, je vprašanje, ki bi si ga morali postavljati pogosteje.

Draga babica, časi se spreminjajo!

Predvčerajšnjim sem bil pri babici. Na kosilu. Z babico si ne dopisujeva po elektronski pošti, tudi SMSa ji ne pošljem.

Zato ima obisk pri njej vedno tradicionalen značaj. Klepet in kosilo. Dobro babičino kosilo.
Debata je bila zanimiva, pestra, predvsem pa je šla v smer tehnologije. Viktor za Jonasa je sprožil vprašanja tudi pri starejših. Blog, kaj je blog? Zakaj je Jonas dobil Viktorja?

Veliko vprašanj, nekaj odgovorov, vse to pa me je pripeljalo do zaključka, da so starejši ljudje danes vse bolj diskriminirani. Babica se je jezila, da danes vsi dajejo informacije na internet. Poglejte na internet, vse piše na www. Kako, če ne znamo niti prižgati računalnika, se je hudovala babica. In res ima prav. Danes dobim informacijo po Googlu v nekaj sekundah, preko Skypa pokličem prijatelje v Avstralijo, pošljem elektronsko pošto z naročilom v Mehiko.

Babi, časi se spreminjajo.
Ironično, a resnično, odločil sem se, da ti napišem pismo. Verjetno ga nikoli ne boš prebrala, ne boš vedela, da si prisotna na spletu, če ti tega ne bom pokazal .Vse skupaj bodo videle množice, ne tvoje, moje generacije. Z menoj se bodo strinjali oziroma me kritizirali. To je nova generacija, generacija tvojih vnukov.

Drage dame, cenjene gospe, spoštovane gospodične, delavke, podjetnice, mame, babice, borke, pisateljice! Ženske!
Čestitke za 8. marec! Zaslužite si praznik.

Sem med tistimi (redkimi), ki vztrajno zagovarja enakost med spoloma, (včasih) priznavam celo večjo sposobnost ženskam.

Spoštovani gospodje, včasih je treba ego dati v svoj žep. Poglejmo, kam smo pripeljali ta svet. Svet, ki mu še vedno vladajo moški.

Ženske so posebne, so izjemne. To je dejstvo.

A nekaj pa le priznajte!

Brez moških bi bil ta svet dolgočasen. Preprosto smo tu, ker nas rabite. Samo skupaj lahko tvorimo harmonijo in uspeh. Saj vem, ta debata gre lahko v nedogled…

Danes je še tole prišlo v moj nabiralnik. Kako res je:)

Evro je udaril predvsem prašiče. S svinjino je konec.

Steve Pavlina piše v svojem blogu o letnem fokusu. O enem področju, na katerem boste postali dobri.

Pitanje prašičev? Ena izmed možnosti.