Mi dajo misliti. In me tudi zmotijo.

Berem Ono. Intervju s temle gospodom:

Dr. Marsden Wagner, ameriški profesor, perinatolog in epidemiolog, se je konec prejšnjega leta mudil v Ljubljani in predstavljal svojo knjigo z naslovom Moj porodni načrt, popoln vodnik za varen in izpolnjujoč porod. Šolan na kalifornijski univerzi v Los Angelesu je bil deležen klasične izobrazbe. Šele navzočnost pri domačem porodu na Danskem mu je odprla oči in ga potisnila na pot, ki ji je zvest še danes. Kar petnajst let je bil direktor oddelka za zdravje žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Zdaj je neodvisni svetovalec, ki je prepričan zagovornik babištva in pravice žensk, da porod spet postane ena njihovih najbolj pristnih in najlepših izkušenj.

Zanimivo branje. Marsikaj me šokira, se vidi, da še nismo rodili. Vendar bom verjetno, ko bomo, naredil celo štalo.

Zakaj?

Ker me tole že danes pojezi, da se lepo izrazim:

Do danes sploh nisem pomislila, kako neumno je pravzaprav, da mora oče otroka plačati, da je lahko pri porodu.

Pred nekaj dnevi je Branko Soban objavil zanimiv intervju z Nobelovim nagrajencem Frederikom Willemom de Klerkom.

Predsednika de Klerka sem srečal pred leti na srečanju v Pragi. Imel sem čast izmenjati nekaj besed z njim. Izjemno zanimiv sogovornik.

Glede na to, da je bil intervju prosto dostopen na spletni strani, si ga dovoljujem objaviti kot gostujoči intervju. Če pa bo imel kdo kaj proti, da bom moral pa odstraniti.

Sobotna priloga, 27.12.2008
Frederik Willem de Klerk, nobelovec za mir
Rejene krave iz EU in milijoni lačnih Afričanov
Osemdeseta leta so bila za dobršen del belega prebivalstva Južne Afrike predvsem leta velikega samospraševanja, kam pravzaprav gremo. Potrebne so bile spremembe. Toda demokratizacija je bila dolg in trd proces. Apartheida in diskriminacije namreč ni bilo mogoče odpraviti kar čez noč. Te ideje so v nas zorele več let, pravi Frederik Willem de Klerk, zadnji beli predsednik Južne Afrike, ki si je za demontažo apartheida leta 1993 – skupaj z Nelsonom Mandelo – prislužil Nobelovo nagrado za mir.

Na forumu Solidarnost za prihodnost tu v Gdansku ste dejali, da bi brez idej, ki jih je s svojo Solidarnostjo v osemdesetih letih na Poljskem in po vsej takratni vzhodni Evropi posadil Lech Walensa, tudi apartheid v Južni Afriki živel bistveno dlje, kot je sicer.

Pa česa jaz ne razumem, spoštovane dame in gospodje?

Že, že, politika je predvsem politična, vendar pričakujem, da je tudi strokovna. Oziroma, oprostite mi, težko razumem, da je zbiranje ministrstva podobna zbiranju srajc zjutraj (da ne uporabim kakšnega drugega kosa oblačila).

In od politike, očitno naivno, pričakujem odgovornost do nas, državljanov. Vsekakor se mi ne zdi odgovorno, da si danes kandidat za to, jutri za drugo, pojutrišnjem pa za tretje ministrstvo, v sebi pa nosiš željo po četrtem oziroma celo petem.

Ali pa preprosto jaz ne razumem Vsemogočnosti nekaterih?

Noro! Kapo dol Leonu Magdalencu za tale delček intervjuja v Oni.

No, izidi so tu, sedeži bodo prej ali slej zasedeni, kaj bi sporočili novi oblasti?

To, da so državo dobili v upravljanje in ne v posest kot vojni plen, s katerim lahko počnejo, kar hočejo. Politiki ste neke vrste hišniki, ki ste odgovorni, da nam bo v hiši vse delovalo tako, kot mora, nič drugega. Niste nobeni božji odposlanci, zapomnite si, ste navadni upravljalci. Lahko ste hišniki, čistilke, gasilci, gospodinje, vi ste naš servis. Na koncu bomo pač preverili, ali nam je ta servis dobro služil. Lahko ga bomo naječli še za naprej ali pa bomo poiskali boljšega.

Glavico na žebljico pa je zabila tudi Sonja Šmuc v svojem uvodniku za MQ. Takoj objavim, ko bo stvar dostopna elektronsko.

Največja frajerka pred in povolilnega časa zame pa je še vedno Marta Kos. Klobuk dol za tole dejanje. Komaj čakam, da se srečava.

Zares sem volil za odgovornost za prihodnost. Volil sem za prihodnost.

Zadovoljen sem. Za poglobljeno analizo žal ni časa.  Levemu trojčku zna celo zadišati SLS SMS. Morda Žerjav ostane minister. Tako bo Krajnc prišel v parlament, nova garda pa dokaže, da celo cenijo nekatere ¨stare¨ strokovnjake. Nič narobe. Nekatera imena za ministre so vsekakor znana. Z veseljem čakam novo vlado. Verjamem, da bo zanimiva.

In zakaj tak naslov?

Zoran Janković je spet dokazal, da je njegov politični kapital velik. Ljubljana je pomagala levici, vsekakor. Če ne bi bil Janković deležen linča v Mercatorju in bil še danes predsednik uprave, potem bi znal Janša danes relativno zmagati, s podporo Desusa in SNSa pa sestaviti tudi vlado. In bi imeli Rock and Roll Slovenijo.

In kaj pravi Janković? Po mojem si misli - za vsako rit raste palica. Pa še prav ima! (Spet!)

P.S.: Gospod Bajuk, nasvidenje! Povem po pravici - ne bom vas pogrešal.

Morda bi bil boljši kakšen drug naslov. Pa kdo za vraga nas ima za Butalce? Naj plača predlagatelj! Zmaga Jankoviča! Odlična predstava slovenskih političnih klovnov v tragikomediji slovenskih davkoplačevalcev.

Šel sem na referendum. Smešno. Ne vem, če je prav, da to napišem, ker se mi bodo ljudje smejali. Bil sem 111 ob nekje 1500ih na našem volišču. Ob 18.30.

Ampak zdi se mi prav, da uveljavim svoje prepričanje. Predvsem zato, ker bodo drugače šli drugi. In so šli. Pozivi pri maši vedno dobro denejo.In sedaj poslušam pametovanje o demokraciji. Vsak rezultat šteje, tudi še bi prišli trije. Primerjava s Švico.

Lepo vas prosim. Pa kdo nas ima za bedake? Okrog štiri milijone EUR nas je stal ta cirkus. Bruha se mi, ko poslušam o demokraciji. Stavim, da se bi ljudstvu zdelo bolj demokratično, da referendum iz svojega plača vsak predlagatelj, če udeležba ni 20%. Potem pa sem za demokracijo.

Če že hočete: Imejmo vsako leto referendum in bomo državljani povedali, kaj mislimo. 90 poslancev nas stane, če imajo povprečno plačo 5000,00 EUR 5,4 milijona EUR.  V kolikor ne znajo opraviti svojega dela, se sprašujem, zakaj bi plačevali dvojno.

Image via WikipediaVeseli me, da del izobraževanja poteka tudi v praktičnem duhu. Tako imamo pri predmetu Mednarodne organizacije letos tudi simulacijo ZN.

Več o projektu.

Osebno zastopam Zimbabve.

Takole ostro je zvenel moj govor na odprtju Generalne skupščine.

Thank you, honorable Madame Chair, Mister Chairman!

Prijatelj mi je poslal še drugačen pogled na situacijo v Zimbabveju. Včasih pač ne pridejo vse informacije do nas. Seveda pa je stvar presoje posameznika, kako informacije sprejema in v kaj verjame.

A lot of you have been calling, emailing and sending text messages from all around the world to find out about the on the ground perspective on the Zimbabwe election. Thank you so much for your concern, and indeed interest. I just thought I’d send a note to you all [and to others of your who may not necessarily have written but to whom I think that this subject for some reason or another may be of interest to you]. so i’ve written a little piece below to help at least share how i’ve seen and observed things from where i am. these comments are my reflections and perspective and are not necessarily the only truth present in this very complex situation. Some of my perspectives may not be aligned with what the news media are saying, and they may not necessarily be good news to read, or popular – but it’s how I’m seeing things and hope that it helps to understand our situation from a different angle. My point of view does not therefore negate other view points, nor do I claim they are the only valid experience of this rather interesting sets of events taking place. But hey, everyone is entitled to an opinion and to express it, right?

Zdel se mi je lep poklon, da se vpiševa z Moniko v žalno knjigo. Njemu v čast in slovo.

Vendar je bila tudi danes gneča neizmerna. Žal nisem uspel tako dolgo čakati. Prišel sem domov in prejel sledeče obvestilo:

Vpis v žalno knjigo
Ljubljana, 25.2.2008 | sporočilo za javnost

Na pobudo predsednika republike dr. Danila Türka bodo danes ob 12. uri v vseh mestnih občinah v Sloveniji (razen Ljubljane) odprli žalne knjige ob smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Žalne knjige bodo odprte danes do 20. ure ter še 26. in 27. februarja 2008, od 8. do 20. ure.

Od danes, od 14. ure, se bo mogoče vpisati v žalno knjigo tudi preko te spletne strani: www.up-rs.si.

Dr. Tűrk je še enkrat dokazal, kako izjemen človek je. Tudi njegov govor je bil vreden vsega spoštovanja.

Midva dodajava:

Odšel je pogumen humanitarec, izjemen državnik, velik človek. Pustil je sled, doma, v Evropi, na svetu. Pogrešala bova njegovo modrost, umirjenost, pokončno držo…

Z izrazi osebnega spoštovanja in globokim sožaljem najbližjim.

Idealen dan, da zapišem kako besedo o mojem pogledu na trenutno politično stanje v Sloveniji. Zaenkrat se še nisem opogumil, da bi obljubil, da bom to delal redno mesečno, čeprav me po pravici povedano mika.

Ob dejstvu, da sem izjemno zadovoljen z dogajanjem okoli predsednika Tűrka in da verjamem, da je dober predsednik, se bom tokrat dotaknil aktualnih strank oziroma njihovih predsednikov.

Upal bi si trditi, da bi lahko trenutno politično sceno primerjal z ribjim brodetom, kjer lahko najdemo neke čudne ribe, nevarne in tudi grde, pojavljajo se vrste, ki jih ne poznam dobro. Seveda so tu tudi razni mehkužci. Vsaka izmed rib želi s svojim okusom ugajati in izstopati.

Ob osebni analizi parlamentarnih strank, ki verjetno kaže tudi mojo strankarsko naklonjenost (težko verjamem, da so politični analitiki nepristranski, konec koncev tudi oni na volitvah obkrožijo neko stranko) ugotavljam, da politični prostor postaja zanimiv, drugačen. Po mojem mnenju se bodo nekateri volivci težko odločili, veliko vlogo pa bodo igrala tudi znana imena, česar se očitno zavedajo tudi politični veljaki.

Skušal bom najti pri vsakem nekaj pozitivnega, da ne bomo samo trdili, da je politika ena k***** ali p*****. Čeprav ob vsej inflaciji, aferah in mnenju, da so vsi isti lopovi moje pisanje ne bo poželo veliko slave in odobravanja. Prav, jih bom tudi pljunil. Kruha in iger ljudstvu.