Ravno smo nazaj. Vikend v Budimpešti. Sobota zjutraj tja, nedelja opoldne nazaj. Razlog? Obisk predstave Delirum, Cirque du Soleil.

Ana je dala pobudo že v januarju. Hvala ti. Bilo je nepozabno. Priznam, kaj takega še ne. Izjemno. Nepozabno. Imenitno. Še dolgo me ni kakšna predstava tako navdušila. Dobro petje, neverjetna scena, imenitni nastop. Vsekakor pa dih jemajoči akrobatski nastopi. Preprosto človek ne more opisati.

Tu je slab približek. Človek mora videti v živo. Še vedno ne verjamete?

Lahko bi trdil, da je Cirkus fenomen. Zanimiv članek.

Spet gremo, saj bo v septembru in oktobru nova predstava na Dunaju. V Budimpešto je šla tudi moja babica. Malo me je bilo strah, če ji bo všeč. Njej komentar: tole je bilo pa ludo!

Res izjemno priporočam. Sopotniki, hvala za izjemen vikend.

Kupujete nepremičnino? Zakaj ne na elitni lokaciji na Dominikanski republiki?

Zgodba je preprosta. Moj firbec je odkril vso stvar, zmenil sem se za sestanek in spoznal, da so sila prijazni in strokovni. Žal je stvar zame osebno malce prehitro, saj zaključujem Egipt, vendar če vas zanima, je Alenka Unk pravi naslov: alenka.unk@gbd-nepremicnine.si

Če boste kaj kupili, se priporočam za kakšen dopust.

Verjetno vsi poznate avto.net

Očitno je dobra stran. Zakaj? Pred pol leta sem prodal v roku 30 minut svoj avto, Tomaž je prodal avto naslednji dan, najbolj zanimiva pa je zgodba prodaje enega izmed družinskih avtomobilov nekaj dni nazaj.

Družinski svet se je nekje ob 23ih odločil, da avto, ki nam je v glavnem stal, prodamo. Objavil sem oglas na internetu. Taktika je vedno enaka - avtomobile prodajamo po realnih cenah, v stilu volk sit in koza cela.

Ob 23.20 zazvoni telefon. Pa saj ne more biti res, si mislim. Klicatelj je bil vljuden, samo pozvonil sem. Kličem nazaj. Ja, vidimo avto, nas zanima, bi kupili. Nekaj besed o avtu. Vas pokličem nazaj, jutri bi prišel zjutraj. Ali pa… No, vas pokličem. Čez 10 minut ponovno zazvoni. Ja? Bi prišli sedaj? SEDAJ??!?!?!? Ob 23.30? Ok… Saj sem nočna ptica. Ampak mi smo iz Celja, nekje eno uro bomo potrebovali. Ok. Situacija se mi zdi smešna. Doma so komentarji - pa to ni normalno…, to je sumljivo…

Povzmame. Ob 1ih ponoči so prišli, šli smo en krog. Gospod in gospa. Mama je bila še pokonci, ostali so spali. Denar so imeli kar s seboj. Tudi pogodbo. Avto je bil prodan ob 1.30 ponoči.

Danes je bil nakupovalni dan. Med drugim sem zavil tudi v nov, vsaj zame, center Diamant. Prvič

Center me sicer ni pretirano navdušil, malo je mrtev. Čisto drugače pa je bilo s trgovino Sens.

Njihova zgodba gre nekako takole:

Zgodba slovenske blagovne znamke moških oblačil SENS sega v leto 1994. Takrat, v ne najbolj ugodnih časih za ustanavljanje podjetij, se je mlada in energična oblikovalka Zlata Zavašnik odločila, da zaorje ledino v nišo, kjer so do takrat vladali le veliki proizvajalci moških oblačil. Sprva skromne kolekcije so zajemale le moške obleke, posamezne suknjiče in hlače. Bistvo je bilo v tem, da so bili kroji in materiali drugačni od velikih proizvajalcev. Prva leta se je SENS ponujal v smislu veleprodaje in pomešan med množico oblačil na obešalnikih trgovin, ki so si pač upale ponuditi tudi nekaj drugačnega od klasike. Da se je SENS iz anonimnosti prebil v prepoznavno blagovno znamko, kažejo uspešna leta prodaje in odpiranje lastnih trgovin tako doma in v tujini.

Potrebno je pohvalit njihove kreacije, so moderno mladostno trendovske, elegantno sproščujoče in poslovno izzivalne. Ob vseh izzivih pred katerimi je in bo tekstilna branža, je potrebno za tako zgodbo zbrati veliko poguma.

Danes so mi popravili moj novi avto. Nekaj prask s parkirišča. Triglavov cenilec je bil prijazen, dobil sem nadomesten avto. Res si zaslužijo vso pohvalo.

Ja pa res, da je potrebno pri vsem izpostavit Tomaža, Monikinega očeta, ki je itak najboljši agent na svet. Vedno in povsod ga z veseljem priporočam.

Smešne izjave

To se dogaja, ko ljudje izpolnjujejo obrazce. Sicer so obrazci res smešni, vendar priznam, da nobena izjava ni moja:)

Cool ideja. Sicer ne bom njihova stranka, vendar upam, da bo pomagalo pri zmanjšanju nesreč. Malo so sicer dragi, ampak če nekdo pije, naj si to privošči.

Janez Škrabec je pred časom dobil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu. V skladu z osebnimi nazori, sem mu napisal čestitko in izrazil podporo ob tej nagradi.

Včeraj sem prejel njegovo pismo.

Jaz sem samo študent, ki sicer gospoda Škrabca pozna, podprli smo ga je s skupino Unesco glasnikov, ko je njegova hiša v Hrovači kandidirala za nagrado Evropski muzej, on je podprl nas kot častni konzul v Maroku. Včasih pridem v Hrovačo, ko njegova desna roka Polona Lovšin organizira zanimiva srečanja.

Ampak vseeno, ob dejstvu, da nisem neka pomembna figura tega prostora, si je Janez Škrabec vzel čas in mi odgovoril na čestitko.

Takim rečem preprosto CARJI! So zgled in od njih se veliko naučim.

Z iskrenim spoštovanjem!

Dr. Roterjeva velja za eksperta na področju znanstvenega pisanja, poleg vseh drugih področij v povezavi z mednarodnimi odnosi. Dama na mestu, z izjemnim znanjem in profesionalnostjo, zahtevna, a pravična.

Mislim, da je prav, da veljajo v svetu pravila, tudi kar se tiče znanstvenega pisanja. Čeprav je vse skupaj znanost.  Presledek za pikami, dolgi pomišljaji….

So pa zgornja pravila zakon predvsem za študente mednarodnih odnosov na FDV, za ostale zgolj priporočilo. Vendar če jih kdo upošteva, po mojem ne more brcniti v temo, saj so res dobra in natančna.

Pred dnevi sva se pogovarjala z Moniko o tem, kaj naju je tisti dan osrečilo. Bilo je veliko stvari, vendar med njimi tudi zelo majhne, ki so pustile močno sled.

Moniko je tako razveselil čaj z legendo Friškovcem, več o njem bo zapisala enkrat ona, meni pa je tako veliko pomenilo, da je bila gospa v knjižnici Šiška tako prijazna, da sva skupaj našla knjigo za Moniko.

Vedel sem, da knjiga pie o družinskih odnosih (področje moje Monike), Moni pa mi je povedala, da jo je napisala neka Viktorija (možno Victoria). Se mučimo 10 minut, ne najdemo nič, čeprav sem vedel, da je nekaj na S priimek. Posvetli se mi, da je lahko mogoče tudi Virgina in svetilo se je prav. 15 minut. Brez vzdihovanj, brez oh to ni mogoče, brez zavijanja z očmi. Z nasmehom na obrazu, optimizmom in prepričanjem v uspeh, to je bilo vse, kar sem tisti dan potreboval, da je bil dan popoln. Od čiste neznanke (v knjižnici Šiška sem bil drugič), ki bi lahko imela slab dan ali bi mi, kot večina zabrusila, veste kaj, najdite več infromacij, tamle je računalnik.
Včasih je res potrebno samo malo, da je dan popoln.