Barnie je legenda. Samo poglejte ga.

Mali boron mu pravijo. Slavica ga dela še bolj prepoznavnega.
Ko se Monika opicani za kako prireditev (ne polepša, ker lepa je stalno) in okrona svoje noge s kakšnimi petami, sem tudi jaz manjši od nje.

Monika vidiš, nisem edini. Ko bom velik, bom Bernie:)

Je pa res, da obstaja med mano in Berniem majhna razlika….

Jaz imam Slovenko. Ste vi kaj drugega mislili?

Ok, on je star… Ne, ni to?

Seveda, ok priznam. Pa sej vem, da včasih ne vidim bistva. Ja, prav imate, slepim se. Dobro Monika, prav imaš. Seveda se strinjam z vami.

On je siv, jaz pa ne!

Žal ne moji. Zaenkrat.

Znani slovenski podjetnik/podjetnica, visoko koterajoči/a na lestvici najbogajteših, ima nove prostore.

Njegovega/njenega imena ne bom izdal. Glede na to, da on/ona ni vedel, da se tam nahajam in da sem slikal brez dovoljenja, se mi zdi to edino etično pravilno. Od tu naprej bom pisal v moški obliki, kar ne izključuje možnosti, da je ženska.
Seveda je najbolj zanimiva umetna trava. Super ideja. Novi poslovni prostori so vsekakor zanimiva odskočna deska novim izzivom. Ta podjetnik je lahko na poslovne prostore, na svoj posel in na samega sebe ponosen.

Večkrat se sprašujem, kaj je uspeh? Oseba, v lasti katere so novi poslovni prostori, je vsekakor lahko ponosna na sledeče, kar osebno lahko vzamem kot definicijo uspeha v poslovnem svetu:

Za to osebo lastni zaposleni pravijo, da je izjemna. Da jo cenijo in spoštujejo.

Je lahko še kaj lepšega?

Trava rules!

Prejšnji teden, ja jutri bo spet, sem bil tam. Bilo je zanimivo, srečal sem znane obraze. Andrej je spet potegnil pametno potezo. Ampak on je tako ali tako genialen.

Večina bo rekla, mulci, ki se preseravajo. Se srečujejo na nekih kao VIP lokacijah, pijejo sok in kramljajo o poslih. Seveda še malo igrajo biljard. Vsekakor imajo preveč časa.

Jaz pa pravim. Naj govorijo! Čas bo pokazal, kdo je imel prav. Osebno bi samo ukinil Zavod za zaposlovanje, ki ponavadi ravno tisti, ki govorijo, da se ljudje, ki se srečujejo, imajo ideje in govorijo o poslih, čeprav so mladi, preseravajo, izplačuje neke dodatke.

Vsako tele ima svoje vesele. Vsak bik pa svoj štrik, pa bi bil tak odgovor bolj po domače.

Nekaj zanimivega v to smer se pripravlja. Mitja ima dobro idejo, mislim, da lahko zaživi. Vendar naj ostane še poslovna skrivnost, ki verjetno to ne bo več dolgo. Skrivnost namreč.

Članek o predavanju, ki sem ga obljubil, začenjam s temo dr. Andreja Marušiča. Ker je tudi predavanje najprej imel on.

Dr. Marušiča poznam, spremljam njegovo delo, žal mi je bilo zgodbe z Inštitutom za varovanje zdravja, a to pač je Šentflorjanska dolina in predvsem o dr. Marušiču vem, da je vrhunski strokovnjak, ki je poleg vsega še šarmanten gospod (pravijo dame) in ima dobre čevlje (trdi moja Monika).

Od predavanja v CD pa vem, da je tudi odličen retorik .

Mogoče samo zanimivost, čisto mimo, isti dan je imelo srečanje v CDju tudi Zbor za Republiko.

Več o vsem na Vesti.

Predavanje dr. Marušiča je trajalo 50 minut. Sam zase pravi, da je borec proti stigmi duševnega zdravja. Zanimiv je bil njegov pogled na zdravljenje povprečne osebe v stiski.

Predstavil je različne ljudi, kako gledajo na depresijo človeka. Celo v isti stroki, kot je medicina, te obravnavajo čisto drugače.

Psihiatri naj bi bili predvsem softweraši, medtem ko so ostali doktorji bolj harveraši.

Ko govorimo o stigmi, je povsod. Čeprav se bori proti njej, bi vsekakor (je priznal pošteno) reagiral povprečno, če bi pripeljala domov hči fanta, ki se je zdravil v Polju.

Janez Škrabec je car. To vedno povem javno in povsod.

Ima neverjeten posluh za različne projekte, ljubitelj kulture, podpornik mladih. Globoko ga spoštujem in cenim. Od tako velikih kot je Janez, se da veliko naučiti. Posle dela s posebnim načinom razmišljanja. Mislim, da ta stavek pove vse:

Janez Škrabec: »Ko bomo zgradili elektrarno v Makedoniji, ne bom vedel o elektrarnah nič več kot vem danes. Zato pa bom vedel veliko več o makedonski zgodovini in kulturi.«

Vir

V Hrovači je obnovil hišo svojega sorodnika, slavista, patra Stanislava Škrabca v imeniten muzej, imenovan Škrabčeva domačija in zanimiv dogajalni prostor.

Osebno sem bil tam že večkrat, gostili so nas kot mladinsko delegacijo na Svetovni kongres mladih v Maroko, saj je Škrabec tudi častni konzul Kraljevine Maroko. Predal nam je darila za kralja, ki smo mu ga izročili.

Nazadnje sem bil tam, ko sta bila gosta Branko in Jonas.

Vsekakor je obisk imeniten sproščevalni dogodek, ob tem pa moram omeniti tudi Polono Lovšin, ki je Janezova desna roka in vodi domačijo. Polona je izjemna. Tega se po mojem zaveda tudi Janez.

Iztoka poznam že kar nekaj časa. Res je car, pravi car, kapo dol!

Lepo je poznati take ljudi kot je Iztok. Vsekakor so drugačni, posebni, izjemni, a na drugi strani, tako enaki vsem nam.

Soočajo pa se s problemi, ki se jih ponavadi, niti ne zavedamo. O njih ne razmišljamo in se z njimi ne ukvarjamo. Zato bi bil zanimiv projekt, da bi nekaj ljudi, ki tega ne počnejo vsak dan, posadili za 2 dni na voziček in ravno ti ljudje bi lahko najlažje opisali občutke. Če je kdo za, lahko organiziramo zanimivo akcijo.

»Nismo še prava Evropa«

Problematika invalidov skozi oči študenta invalida

Iztok Mrak, fant, ki šteje 23 pomladi, verjetno ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil poseben. Invalidski voziček mu služi zgolj kot »pripomoček« za stigmo. Neupravičeno.

Če obstaja življenje po smrti, študent fakultete za socialno delo zdajšnjega prav gotovo živi kot da tistega v onostranstvu ne bi bilo. Ne brezskrbno, toda pogumno in vztrajno. Kljub hendikepu. Še vedno samo človek z vizijo in cilji. Podrejen vrednotam in pravilom, ki vladajo v svetu realnosti. Za tisto pravo študentsko življenje prikrajšan. Problemi, s katerimi se srečujejo invalidi, tudi njemu predstavljajo življenjski vsakdan.

Pohvala konkurence je res najboljša. Ne zgodi se velikokrat, a ko se, drži kot pribito.

Očitno sta res oba izjemna, tako Colarič kot Dragonja! Čestitke!

Mislim, da je Katarina Kresal odlična izbira, pohvala Školču za dobro kadrovanje. LDS si z njo, dobro ekipo in pravim programom lahko povrne zaupanje volivcev in dobi nazaj vladarski meč, ki ga bo, vsaj upam, uporabljala pametneje in bolj prijazno ljudem, kot nekoč.

Kaj pomeni oblast in kakšen postane človek, ko jo ima, je lahko dolga debata. Osebno ostajam romantično naiven in verjamem v dobro ljudi. Tudi v dobre namene Katarine Kresal.

Katarini bi vladarski meč prišel prav, kaj bo z njim naredila, bo pokazal čas, seveda, če ga bo nekoč dobila. Osebno se nagibam k temu, da bi bilo to dobro, včasih preprosto moramo zaupati novim obrazom, jim dati priložnost in izid je skoraj vedno čisto presenečenje. Seveda kot optimist vedno verjamem, da pozitiven.

V stiku s Katarino Kresal sem bil pred leti, ko smo preko Gospodarskega foruma PF imeli idejo, o zanimivi publikaciji za mlade, v kateri bi mladim dajali nasvete uspešni v poslovnem svetu. Žal projekt ni bil izpeljan, nabralo se je nekaj zanimivih prispevkov, ki jih bom objavil v prihodnosti, da avtorji ne bodo trdili, da je bilo delo zaman. K sodelovanjem so bili povabljeni tudi člani YESa.

Vedno bom hvaležen Blažu, da me je prepričal, da naj pišem blog.

Dejan je pisal o tem, zakaj piše blog. Nekaterim njegovim ugotovitvam, se pridružujem, preprosto pa lahko rečem, ker se izplača.

Zakaj? Še ena izmed zanimivih zgodb:

Za Petra Kamničarja sem slišal, kot mulc sem ga občudoval. Poznal je vse zvezde osebnostne rasti, njegova galerija slavnih je bila zanimiva. On tega verjetno ni nikoli vedel.

V moj poštni nabiralnik pride sporočilo:

pozdravljen,

si bom dovolil te tikati…:-)

brskam po netu in naletel sem na tvoj blog…pohvalno…se posebej glede na tvojo mladost…se bolj me to impresionira ker sem to malo pogresal pri sebi…”prepozno” sem se prebudil…:-)

moram priznat, da mi je tvoj blog vsec, tako vizualno kot vsebinsko…

pisem ti pa ker me zanima ena stvar…vzajemno oglasevanje…

rad bi dal tvojo povezavo na svoj blog (http://blog.peterkamnicar.com) in obratno…moze?

lep pozdrav in se obilo uspehov
5erLogično, saj povezujem. Peter je mislil, da bom dal na svoj blog povezavo do njegovega. Ne samo to. Z veseljem napišem post. Njegov blog se splača brati. Veliko zanimivega. Stavim, da je bil eden redkih ljudi iz Slovenije, ki je praznoval rojstni dan skupaj s Paris Hilton… Ja, to je Peter.

Andrej mi je velikodušno dal film Gandhi, avtobiografski film o Mahatma Gandhiju.

Film je vreden ogleda. Po mojem mnenju se da veliko naučiti iz filma o voditeljstvo.

Gandhi je bil vedno prvi. Predvsem takrat, ko biti prvi ni bilo biti najlažje.

Prostora je za vse, je trdil Gandhi. Pripravljen sem umreti, ampak ne ubijati, so njegove besede.

Zanimiv za razmislek se mi je zdel dialog, ki je šel nekako tako:

Ambiciozen človek ste Mahatma Gandhi…
Upam, da ne, je odvrnil Mahatma…

Gandhi, človek ki se je boril za svobodo Indije, je vsekakor zgodovinska osebnost, o kateri je vredno prebrati oziroma vedeti več. Majhen človek, ki je pustil sled.

Veliko ljudi se smeji, ko izve, da je tako ime tudi našemu maltežanu. Majhen pes z velikim imenom. Vendar si tega imena ne zasluži. Preveč je nasilen. Verjetno bi bilo boljše, če bi bil Arafat. Sadam mogoče. Bom poročal o tem…