Eureka, tu je!

Moja prva knjiga.

Moja srEčna knjiga (na povezavi lahko del knjige prelistate).

Seveda manjka še nekaj detajlov k popolnosti, vendar glede na to, da kar nekaj ljudi že ve zanjo, je čas, da jo razkrijem tudi na svojem blogu.

O njej so takole zapisali:
Knjiga je primerna kot žlahtno darilo najbližjim, ali kot ekskluzivno poslovno darilo perspektivnim sodelavcem in poslovnim partnerjem. Prevedena je tudi že v angleščino. Izšla je sredi septembra in v  prvih štirih dneh je bilo prodanih že 560 izvodov.

Knjiga predstavlja popolno novost na knjižnem tržišču.Je nekakšen vodnik za osebno rast in načrtovanje življenjske poti, ki si ga napišeš sam. Bralca vodi v razmišljanje o sebi, o svojih življenjskih ciljih, željah, poslanstvu, o svoji odgovornosti do sebe, okolja, družbe in sveta. Spodbuja ga k načrtovanju ciljev in navdušuje za razvijanje pozitivnih osebnostnih lastnosti ter za pridobivanje  znanja in veščin, ki jih potrebuje za uresničitev njegovih ciljev.

Več informacij na uradni spletni strani, kjer knjigo lahko tudi naročite.
Do 15.11. velja promocijska cena.

150 kosov je prišlo iz tiskarne, ostalo jutri. Vseh 150 je prodanih.

Moja prva knjiga. V angleščini in slovenščini hkrati. Projekt 5ih let.

Vesel sem in zadovoljen. Knjiga bo puščala svet. Nekaj ljudi jo je že videlo. Veliko ljudi je sodelovalo zraven, hvala!

Ostalo sledi.

Upam, da kmalu:)

Imam malo drugačen predlog. Seveda je vprašljiva pravna podlaga, a vendar, kjer je volja, je tudi pot.

Bojim se sicer, da se velike in strašljivo tradicionalno nefleksibilne instuticije kot so univerze na predlog ne bodo odzvale, a vendar je predlog dober in ima nekaj pametnih argumentov ZA. Proti jih bo našla tako ali tako ˝druga stran˝.

Pred dnevi sem pisal izpit, ki velja za težjega. Najbolj zanivimo je bilo na njem videti ljudi, ki bi že zdavnaj morali imeti diplomo v žepu. Ne gre. Pridejo osmič, devetič. Povprečje imajo čez 8,5, vendar jim ta izpit manjka in zato ne morejo diplomirati.

Sprašujem se, koliko študentov ne diplomira, ker jim manjka 1 izpit? Je to krivica?

Je! Ker to enostavno pomeni, da so vrgli stran 4 leta. Bla, bla, bla, da so dobili neko izobrazbo. Še vedno naša družba glede (samo) na papir.

Konec koncev so naredili 20, 30 izpitov, vendar zaradi enega samega ne morejo diplomirati. Najbolj smešno se mi zdi, da ponavadi ta izpit niti ni najbolj ključen. Saj vem, da bodo nekateri trdili, da so ključni vsi izpiti, ampak to se mi zdi larifari.

Akcija Enake možnosti je uspela. Ravno sem govoril z Iztokom. Hvala Tadeju, Iztoku, Tei, Tomažu in Miji, da so idejo posvojili in jo odlično izpeljali. Mi je žal, da nisem bil zraven, vendar sem bil prepričan, da je akcija v odličnih rokah.

Pohvalno je, da so se odzvali vabilu tudi dr. Danilo Türk, Zoran Jankovič, poudariti pa je treba predvsem veliko in srčno pripravljenost po sodelovanju višje državne tožilke Vlaste Nussdorfer.

Prepričan sem, da bo akcija pustila sled in da se bo stanje na področju invalidov izboljševalo. Upam, da bo k temu dodal tudi nov blog.

Resno razmišljam o nakupu apartmaja v Hurgadi.

Podrobnosti.

Zanimajo me vaši komentarji in pomisleki. Hvala v naprej.

ps.: dodal bom v komentar nekaj mojih vprašanj in odgovorov, ki so se mi že postavili

Izpolnjujem obljubo o idejah.

Danes se dobim z Natalijo Ugren, Skrivnostni nakup, da ji predstavim  odličen projekt Prijazne trgovine. Mislim, da bi lahko skupaj iz tega naredili svetovni hit.

Bomo videli. Poročam.

Boril sem se. V igri je bilo polfinale. A ni šlo. Danes smo poslali odgovore na kviz in dobili rezultate.

Nasprotnik je bil boljši. Naloga zanimiva, malce težka.

Bilo je zabavno, predvsem poučno in drugačno. Zanimivo in neponovljivo.

Če ne veste o čem pišem, tema je Državno prvenstvo v direktnem marketingu.

Biti med osmimi najboljšimi, mislim da na koncu najmlajši je zanimiv dosežek. Predvsem, ker je bil namen zgolj videti, kako tekmovanje poteka.

O zadnji nalogi malce kasneje. Prav je, da se ob koncu napiše govor. Čustveno obarvan. Iskren. Moj gre takole (bolj za res, kot za šalo…):

Dame in gospodje!

Konec je. Konec zanimivega druženja, ki je bilo poučno, zabavno. Adrenalinsko in napeto. A to ni konec. Je šele začetek. Nove ideje, nova znanja, novi poznani obrazi.

Prav je, da se iskreno zahvalim nekaterim. V prvi vrsti hvala tebi Monika. Ko vsi ugasnejo telefone in naredijo temo, si ti tista, ki vedno poslušaš moje ideje. Vem, da z mano ni vedno lahko, a iskreno cenim to, da imaš potrpljenje in da verjameš vame. Tvojo izjemnost opazijo vsi, a malo jih ve, da igraš zadaj pomembno vlogo.

Redko gledam TV, oziroma se ga nekako izogiba. Če so to sploh da. Razmišljam v smer množičnega manipuliranja, pranja možganov itd… Čeprav priznam, da ne morem trditi, da ga nič ne gledam. A strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je TV elektronski zmanjševalec denarja. Vendar me včasih (redko) kaj na TV izredno pritegne.

Priznam, Pobeg iz zapora je izjemna nadaljevanka. Kaj in kako lahko preberete tukaj. Navdušenci so postavili celo svojo spletno stran.

Ugotovil sem, da se o njej pogovarja ogromno ljudi, spremljajo jo številni, seveda sledijo aktualnim nadaljevankam, kar pomeni, da se iz interneta snemajo deli v naprej. Tudi do mene so prišli vsi deli prvega dela, del nanizank drugega dela. Vse sem pregledal, kdaj 4 naenkrat, tudi do 4ih zjutraj. Tak sem, ko me nekaj prepriča.

Zanimivo je timsko delo, ki očitno deluje, saj sem prejel nanizanke, ki so bile prevedene. Kar pomeni, da nekdo prevaja (prostovoljno?) vse. Zanimivo.

Še boljše se timsko delo kaže v sami nanizanki. Pobeg iz zapora terja organizacijo, načrt, cilj, strategijo, predvsem pa ekipo ljudi. Nadaljevanko sem spremljal predvsem iz vidika timskega dela. Kako delovati z ljudmi, ki ti niti nujno niso najbolj všeč, kaj pomeni delati v slogu vsi za enega, eden za vse, kako vsak k ekipi doprinese svoj delež.