Zadnje čase se sprašujem, kaj naj odgovorim tistim, ki me srečajo po nekem času in me vprašajo kaj delam.

Delam? Nič pametnega? Pretiravam? Slednje se mi zdi še najbolj pravilen kratek odgovor.

Zakaj?

Tole je napisano ravno po mednarodnih organizacij, kjer imamo simulacijo Združenih narodov. Zjutraj sem posnel oddajo Gymnasium, potem sva bila z Moniko na zajtrku. Hitro moram do dedka, da mu oddam papirje, potem odpeketam na LSPR – PR šolo.

Naslednji stavki so za vse tiste, ki jih zanima, kaj delam trenutno.

Bilo je lepo.

Sirnato, pasje, uživatorsko, romantično, gurmansko, popotujoče, garminovo.

Hvala Rane in Ana.

Naj govorijo fotografije.

Ob teh dobrotah naj človek ostane fit?

V Toskani je urejeno marsikaj. Tudi toaletni prostori.

Midva, zadaj Firence.

Veliko velikih je dala Italija.

Glavna cerkev v Lucci.

Giacomo Puccini. Član velikih.

Stolp v Pisi še stoji.

Italija - raj za umetnike?

Katedrala v Firencah.

Tipična trgovinica v Toskani.

Razpoloženje nakupovalcev se vidi najbolje po očeh.

Dobrote.

Za nama eno izmed mest Chinque Terra.

Pa ja niste mislili, da so dame kupovale samo čevljev?

Moja saga z redarji se je očitno končala. Meni v škodo, jasno.

Dodaten komentar se mi ne zdi smiseln, ker bom navedel samo en dokaz, da se mi zdi ta sodba absurdna.

Na prvi strani, zadnji odstavek, 3 in 4 vrstica, piše, da tabla že prerašča grmovje (dokaz slika). Na drugi strani v drugem odstavku v peti vrstici pa piše, da je mestni redar trdil, da je bila prometna signalizacija vidna in da se to vidi s priložene fotografije z datumom in časom.

Japajade. Mi bo kdo poslal to sliko? Sanjaj dečko, sanjaj, bi lahko trdil. Gospod sodnik, težko verjamem, da je to sodba v imenu ljudstva. Kakšna farsa. Ampak tako ali tako sem vedel, da bom izgubil. Vrana vrani ne izkljuva oči.

Upam, da ne bodo sodniki trdili, da je tudi njihova stavka v imeni ljudstva.

Prva in druga stran tožbe.

Ste lepo preživeli vaš dan? Kakšno srečo imate. Tega ne more trditi 18.000 otrok. Ni jih več med nami. Zaradi lakote in podhranjenosti.

Težko je razumeti, kam je odšla pravica, ko se sprašujemo, kako je mogoče, da tam nekje, nekoč daleč, danes le nekaj ur z letalom, umirajo otroška bitja, na drugi strani sveta pa je pomembna tema zdravstvenih posvetovanj debelost in nezdrava prehrana.

To ni esej o nepoštenem razvoju sveta, statistična analiza podhranjenosti oziroma članek o trenutni situaciji v najbolj revnih delih sveta. Preprosto bi rad z besedo izrazil svoje ogorčenje, razočaranje in protest proti obmetavanju s hrano, pudingi v oddaji Big Brother.

Moraliziranje v stilu, da oddajo gledajo tudi mlajši in o tem, kakšen zgled oddaja daje, kdo sploh jo
gleda oziroma kdo v njej nastopa, prepuščam drugim.

Osebno pozivam producente oddaje, glavne akterje, voditeljico in vodilne v družbi Pro Plus oziroma odgovorne, da podajo jasno opravičilo in priznajo napako, ki je bila storjena. Nadpovprečni ljudje se od povprečnih razlikujejo po tem,  kako se spopadajo s težavami, je nekoč zapisal Nelson Boswell. Verjamem, da bodo odgovorni znali razumeti situacijo in bodo premislili o posledicah.

Da ne bo kdo rekel, da nismo v Bolgariji nič delali.

Tole je samo eden od bolj vidnih izdelkov. Glede na to, da je bil film narejen s samimi laiki in da smo za to porabili pol dneva, se mi zdi končni izdelek dober.

Zamujam, vem. Ampak te dni me prehiteva vse. Tudi jaz sem do nadaljnega…

Upam, da naredim kaj za svojo kondicijo, da naredim vse, kar se je nabralo in da zberem energijo za vse nadaljne izzive, ki me čakajo. Dogaja veliko, očitno preveč, da bi vse zabeleževal.

Nazaj na naslovno temo. Valentinovo. Mnenje za in proti se je razdelilo. Obema dam prav. Vendar se mi zdi, da je tak praznik lahko še dodaten povod, da narediš kaj drugačnega. In brezveze se mi zdi, da ljudje pravijo, to je potrebno celo leto. Itak, samo dvomim, da to delajo celo leto tisti, ki so tako proti tem prazniku.

Daleč od ideala sem, verjetno bi temu pritrdila lahko Monika, a vendar se trudim, da so najini dnevi kaj posebnega, sploh pa da si tu in tam privoščiva kako neumnost.

Tokrat Hiša Franko. Res priporočava. Res je bilo popolno. Preseravanje? Itak bo kdo trdil tudi to, ampak prekratko živimo, da si kdaj pa kdaj tega ne bi privoščili. Jaz sem pristaš dejstva, da če je človek priden, je prav, da si tudi zaradi tega lahko kaj privošči.

Brez skrbi, me skrbi tudi inflacija in majhne pokojnine. Ampak…

Idealen dan, da zapišem kako besedo o mojem pogledu na trenutno politično stanje v Sloveniji. Zaenkrat se še nisem opogumil, da bi obljubil, da bom to delal redno mesečno, čeprav me po pravici povedano mika.

Ob dejstvu, da sem izjemno zadovoljen z dogajanjem okoli predsednika Tűrka in da verjamem, da je dober predsednik, se bom tokrat dotaknil aktualnih strank oziroma njihovih predsednikov.

Upal bi si trditi, da bi lahko trenutno politično sceno primerjal z ribjim brodetom, kjer lahko najdemo neke čudne ribe, nevarne in tudi grde, pojavljajo se vrste, ki jih ne poznam dobro. Seveda so tu tudi razni mehkužci. Vsaka izmed rib želi s svojim okusom ugajati in izstopati.

Ob osebni analizi parlamentarnih strank, ki verjetno kaže tudi mojo strankarsko naklonjenost (težko verjamem, da so politični analitiki nepristranski, konec koncev tudi oni na volitvah obkrožijo neko stranko) ugotavljam, da politični prostor postaja zanimiv, drugačen. Po mojem mnenju se bodo nekateri volivci težko odločili, veliko vlogo pa bodo igrala tudi znana imena, česar se očitno zavedajo tudi politični veljaki.

Skušal bom najti pri vsakem nekaj pozitivnega, da ne bomo samo trdili, da je politika ena k***** ali p*****. Čeprav ob vsej inflaciji, aferah in mnenju, da so vsi isti lopovi moje pisanje ne bo poželo veliko slave in odobravanja. Prav, jih bom tudi pljunil. Kruha in iger ljudstvu.

Naj dodam še svoje mnenje. Ne vem če koga zanima moje mnenje, ampak vseeno si bom domišljal da.

PREDSEDNIK TÜRK SI NE ZASLUŽI REZIDENCE.
ZASLUŽIMO SI JO MI, DRŽAVLJANI.

Razprave se mi zdijo prav smešne. Kot da postavljamo rezidenco trenutnemu predsedniku dr. Türku. Najbolj duhoviti so mi tisti argumenti, ki trdijo, da si v času inflacije in podražitev tega ne smemo privoščiti. Da ni etično.
Razčistimo dve stvari. Vem, da me nihče ne bo več maral, ampak najlažje je štrajkati in se pritoževati. Smiljan Mori bi rekel, dvigniti je potrebno rit. Drži, da vedno obstaja nekaj ljudi, ki so upravičeni do socialne podpore. Ampak poudarek je v NEKAJ. Najlažje pa je biti ovca in se samo pritoževati. To nam gre odlično.
Druga stvar je, da ni potrebno dodatnih stroškov, nič graditi, da vse že obstaja.

Meni se zdi Vila Podrožnik najboljša rešitev. Sprašujem se, kdo tam spi sedaj? Prazna je. Torej… Blizu predsedniške palače je, v lepem delu mesta. Reprezentativna hiša. Problem - tam se odvijajo ostali protokolarni dogodki. Ja in? Saj hiša ni tako majhna, da bi to motilo tam živečega predsednika. Saj se lahko njegove osebne prostore loči od protokolarnega dela.

Imam malo drugačen predlog. Seveda je vprašljiva pravna podlaga, a vendar, kjer je volja, je tudi pot.

Bojim se sicer, da se velike in strašljivo tradicionalno nefleksibilne instuticije kot so univerze na predlog ne bodo odzvale, a vendar je predlog dober in ima nekaj pametnih argumentov ZA. Proti jih bo našla tako ali tako ˝druga stran˝.

Pred dnevi sem pisal izpit, ki velja za težjega. Najbolj zanivimo je bilo na njem videti ljudi, ki bi že zdavnaj morali imeti diplomo v žepu. Ne gre. Pridejo osmič, devetič. Povprečje imajo čez 8,5, vendar jim ta izpit manjka in zato ne morejo diplomirati.

Sprašujem se, koliko študentov ne diplomira, ker jim manjka 1 izpit? Je to krivica?

Je! Ker to enostavno pomeni, da so vrgli stran 4 leta. Bla, bla, bla, da so dobili neko izobrazbo. Še vedno naša družba glede (samo) na papir.

Konec koncev so naredili 20, 30 izpitov, vendar zaradi enega samega ne morejo diplomirati. Najbolj smešno se mi zdi, da ponavadi ta izpit niti ni najbolj ključen. Saj vem, da bodo nekateri trdili, da so ključni vsi izpiti, ampak to se mi zdi larifari.

Čez tri ure odidemo iz Yambola. Končujemo izmenjavo. Glavna tema antidiskriminacija. Neformalno srečanje HAKESa. Bilo je zanimivo, 11 dni - kar dolgo.

Bolgarija mi je dala misliti. Tako in drugače. Nova članica EU na eni strani, daleč od napredka Slovenije na drugi. Verjetno v to bolgarsko mesto ne bi nikoli šel turistično, vsekakor pa bom premislil, če bom še kdaj sedel na vlak za tako daleč. 31 ur je velik zalogaj.

Bolgarija ima velik potencial, vendar se še vedno kaže določena rizičnost. Država, ki kaže dva napredka. Država, ki ima neverjetno bogate ljudi in tiste, ki živijo v bedi, ki si jo težko predstavljamo.

Mi smo se imeli super. Več v sliki.

Tja, via Beograd in Sofija.

Na bolgarskem vlaku do Yambola. 6 ur.

Mesto Yambol. Slikano čez hotelsko okno.

Tam smo delali.

Trdo. Tudi na hodniku sobe.

Kreirali filme o antidiskriminaciji (pride kmalu).

Učili tujce, kaj kupiti v Sloveniji (beri: igrali slovenski monopoly)

Dali smo intervjuje. Bolgarski Spet doma:)

Obiskali Yambolsko gimnazijo.

Vsega lepega je enkrat konec.