Moje popotovanje domov ali kako te pozabijo v Rimu
3 08 2008Sem mislil, da bo pot domov minila brez zapletov, da bom samo malo utrujen.
Japajade:)
Začelo se je ob 3eh, ko so me prišli iskati v bolnico in me odpeljali na letališče v Tunis. Let ob 6ih zjutraj. Načeloma brez problemov, le dva uslužbenca sta se skregala, kdo me bo peljal na letalo.
Coris mi je uredil spremljevalno asistenco ob letih, ki sem jo potreboval, saj sem le s težavo naredil več kot 20 korakov.
To pomeni, da te pridejo z vozičkom iskati do letala, te prevažajo naokoli po letališčih. Lepo skrbijo zate. Če te seveda ne pozabijo.
Pristanem v Rimu, vse super. Stevard me vpraša, če bom šel lahko sam po stopnicah iz letala. Bom zmogel. Posadijo me na voziček in me odpeljejo do posebnega prostora, kjer počakam.
Uro pred odhodom me peljejo do vrat mojega leta. Tam počakam na vozičku. Pride zemeljski stevard in pokliče moje ime. Namignem mu, če lahko pride do mene in mi pove, da ima označeno, da imam asistenco. Super, si mislim. Pravi, da jih bo poklical in da me pridejo iskati s posebnim avtomobilom in me bodo peljali do letala.
Pride avtobus po prvo skupino potnikov. Moje asistence od nikoder. Drugi avtobus. Nekako se počasi spravim do pulta in predlagam, da bi šel na avtobus. You are not allowed to go, your assitenca will come, mi odvrne, medtem ko živčno vrti telefone.
Asistence od nikoder, ura mojega leta se bliža, on le živčno vrti telefon.
Categories : Osebno






















