Vedno po dežju posije sonce. Vedno je nekje luč. Nikoli tema ni večna. Vsak tunel ima izhod. Vse se nekje začne in nekje konča.

Čeprav včasih pride v življenju situacija, ko ne najdeš izhoda, osebno vedno verjamem, da izhod obstaja. Trudim se to sprogramirati v glavi, če mi bo kdaj hudo, da vem, da je izhod. Zaenkrat te potrebe ni bilo, ampak človek nikoli ne ve. Zaenkrat gre vse po maslu. NOK NOK NOK. No ja, ne vedno, ampak po večini. Kar pa je skoraj vedno:)

Spodnja slika nima nobene umetniške vrednosti, Ciril ostaja zakon, ima pa slika izpred dobrega tedna dni vsebinsko vrednost. Vsaj po mojem.

Cenim ljudi s stilom.

Pred dnevi na ljubljanski ulici (orng pred dnevi, zadnjič, ko je deževalo):

Gospa jih je štela krepko čez 60, vendar si oglejte njen stil. V bistvu je vse v stilu, tudi dežnik. Ne pa jaz, ko vzamem tisti dežnik, ki je pač pri roki.

Je pa o lepoti in privlačnosti, ki sta nekako povezani tudi s stilom pred dnevi odlično pisal Blaž. Se strinjam, da je zunanja lepota za biznis pomembna, pa čeprav to hočemo ali ne. Se pa strinjam tudi z Blažem, da prav vsi lahko naredimo več za svoj izgled.

Grem odtečt en krog…

Žal ne moji. Zaenkrat.

Znani slovenski podjetnik/podjetnica, visoko koterajoči/a na lestvici najbogajteših, ima nove prostore.

Njegovega/njenega imena ne bom izdal. Glede na to, da on/ona ni vedel, da se tam nahajam in da sem slikal brez dovoljenja, se mi zdi to edino etično pravilno. Od tu naprej bom pisal v moški obliki, kar ne izključuje možnosti, da je ženska.
Seveda je najbolj zanimiva umetna trava. Super ideja. Novi poslovni prostori so vsekakor zanimiva odskočna deska novim izzivom. Ta podjetnik je lahko na poslovne prostore, na svoj posel in na samega sebe ponosen.

Večkrat se sprašujem, kaj je uspeh? Oseba, v lasti katere so novi poslovni prostori, je vsekakor lahko ponosna na sledeče, kar osebno lahko vzamem kot definicijo uspeha v poslovnem svetu:

Za to osebo lastni zaposleni pravijo, da je izjemna. Da jo cenijo in spoštujejo.

Je lahko še kaj lepšega?

Trava rules!

Prejšnji teden, ja jutri bo spet, sem bil tam. Bilo je zanimivo, srečal sem znane obraze. Andrej je spet potegnil pametno potezo. Ampak on je tako ali tako genialen.

Večina bo rekla, mulci, ki se preseravajo. Se srečujejo na nekih kao VIP lokacijah, pijejo sok in kramljajo o poslih. Seveda še malo igrajo biljard. Vsekakor imajo preveč časa.

Jaz pa pravim. Naj govorijo! Čas bo pokazal, kdo je imel prav. Osebno bi samo ukinil Zavod za zaposlovanje, ki ponavadi ravno tisti, ki govorijo, da se ljudje, ki se srečujejo, imajo ideje in govorijo o poslih, čeprav so mladi, preseravajo, izplačuje neke dodatke.

Vsako tele ima svoje vesele. Vsak bik pa svoj štrik, pa bi bil tak odgovor bolj po domače.

Nekaj zanimivega v to smer se pripravlja. Mitja ima dobro idejo, mislim, da lahko zaživi. Vendar naj ostane še poslovna skrivnost, ki verjetno to ne bo več dolgo. Skrivnost namreč.

Potrjeno. Ta vikend bo v Ljubljani seminar, kjer bo glavna gostja Beverly Sallee.

Glavni krivec je Saša, oziroma N21.

Pravi čudež je, da Beverly prihaja v Slovenijo. Je legenda mednarodnega posla, zgradila je milijonsko mrežo po celem svetu. Nekateri bodo krivili nosove, ko bom povedal, da je Beverly uspela v mrežnem marketingu. Ja, legenda mrežnega marketinga je, ki je že zdavnaj presegla cilj denarja. Gradi sirotišnice, štipendira glasbenike, prijateljuje s predsedniki.

Beverly sem imel priložnost poslušati preko audio programov in dejstvo je, da je izjemna. Svoje govore spremlja s klavirjem, poje in uživa, ko predava.

Glede kart ne vem, kako kaže, če mi boste poslali email bom poizkusil nahecati Sašo oziroma vas bom povezal s pravimi ljudmi. Seminar je namreč zaprtega tipa, kar pomeni, da kart ni mogoče kupiti kar tako.
Djestvo ,da je cena karte 115 EUR za dvodnevni seminar je smešna. Vsaj za tako legendo, kot je Beverly. Osebno enačim njen prihod s prihodom Rolling Stonsov, če bi prišli.

Tega preprosto ne bom zamudil. Več o njej in o poteku seminarja pa na zgornji povezavi na uraden plakat.

Tisti, ki me poznajo, razumejo, da so mi ideje pomembne. Močno verjamem v moč ideje, veliko jih imam, nekaj jih je brezveznih, nekatere pa so odlične.

Zadnjič je bilo govora o mojih idejah, predvsem o tem, da naj bi bile ideje dobre, vendar da je težava, kako jih zavarovati. Odločil sem se, da bom o svojih idejah pisal na blogu. Ne podrobno, vendar opis in oris, da se bo vedelo kam pes taco moli. Da bo zabeleženo in ko/ če jo bo kdo skopiral, bom lahko s prstom pokazal nanj(o). Bom odprl novo temo moje ideje.
Seveda mi bodo nekaj idej ukradli, vendar je to recimo pri številki 100, če jih ukradejo 10, to malo. Svoje ideje vedno delim z drugimi, predvsem v večini primerov iščem skupne partnerje.
Očitno pa me dobro pozna Ciril, sorry, ker bom rekel tamal, vzemi to kot kompliment, ampak tamal je res od hudiča. Samo njegove fotke si oglejte, navdušen sem. RES!

No, Ciril se je spomnil name:

Hej Žiga!

LP
Ciril

Prvi del članka, drugi del.

Tole je stran, o kateri pišejo.

Janez Škrabec je car. To vedno povem javno in povsod.

Ima neverjeten posluh za različne projekte, ljubitelj kulture, podpornik mladih. Globoko ga spoštujem in cenim. Od tako velikih kot je Janez, se da veliko naučiti. Posle dela s posebnim načinom razmišljanja. Mislim, da ta stavek pove vse:

Janez Škrabec: »Ko bomo zgradili elektrarno v Makedoniji, ne bom vedel o elektrarnah nič več kot vem danes. Zato pa bom vedel veliko več o makedonski zgodovini in kulturi.«

Vir

V Hrovači je obnovil hišo svojega sorodnika, slavista, patra Stanislava Škrabca v imeniten muzej, imenovan Škrabčeva domačija in zanimiv dogajalni prostor.

Osebno sem bil tam že večkrat, gostili so nas kot mladinsko delegacijo na Svetovni kongres mladih v Maroko, saj je Škrabec tudi častni konzul Kraljevine Maroko. Predal nam je darila za kralja, ki smo mu ga izročili.

Nazadnje sem bil tam, ko sta bila gosta Branko in Jonas.

Vsekakor je obisk imeniten sproščevalni dogodek, ob tem pa moram omeniti tudi Polono Lovšin, ki je Janezova desna roka in vodi domačijo. Polona je izjemna. Tega se po mojem zaveda tudi Janez.

Pohvala konkurence je res najboljša. Ne zgodi se velikokrat, a ko se, drži kot pribito.

Očitno sta res oba izjemna, tako Colarič kot Dragonja! Čestitke!

V življenju imamo vedno dve možnosti. Skoraj vedno. Predvsem pa je pomembno, da se velikokrat lahko sami odločimo, katero možnost bomo izbrali. Bomo veseli ali žalostni. Bomo žugali s prstom ali se odkrito pogovorili. Bomo zamerili ali odpustili.

Dve možnosti, med katerimi sami izbiramo.

Malo na sladek način, sta dve možnosti opisani v zgodbi, ki mi jo je poslala Irma.

Nasveti, taki in drugačni, če so dobri jim pravim mamasti, čeprav jih ne dobim samo od moje mame. So lahko očetovi. prijateljevi, skratka čigar koli (kako čudna beseda se mi zdi čigar, sprašujem se, če sem jo sploh uporabil prav v tem kontekstu).

Pišem knjigo, več naj ostane skrivnost. Vendar sem si zadnjič vzel čas in pobrskal po spominu in iskal mamaste nasvete. Nekatere sem si celo izmislil sam, druge so povedali znani in neznani, mogoče sem jih kje prebral.

Meni so vsi zanimivi, če ne jih ne bi prebral. Kateri pa je tebi najbolj všeč? To pa me res zanima! Že v naprej hvala!

Jasno določite kaj bi radi. To je prvi korak k temu, da boste to tudi dobili.

Načrtujte in si to zapišite. Zvečer poglejte kaj ste naredili ta dan, naloge, ki jih niste opravili prestavite in skrbno naredite načrt naslednjega dne.

Ne pozabite, Paretovo načelo kreira svet. 20% ljudi naredi 80% stvari. 20% vašega dela bo prineslo 80% vaših rezultatov.

Naredite si prioritete. Postavite naloge v vrstni red. Začnite z najtežjo.

Časa je lahko vedno premalo. A za pomembne stvari, ki jih morate narediti, ga je vedno dovolj.