Poglavitna stvar uspešnih je smisel za humor.

Kaj bi naredili vi, če bi vedeli, da vaši zaposleni igrajo v svojih pisarnah to igro ?

Bi se zamislili, bi naredili cirkus, bi se samo kislo nasmejali? Mogoče pa bi kupili boksarko vrečo, jo postavili v pisarno in nanjo napisali jaz, šef. Si predstavljate presenečene poglede svojih zaposlenih?

Le kdo mi je tole poslal?

Indijanci so bili modri. So še modri, kolikor jih je ostalo.

Osebno se mi zdi med boljšimi tisti, ki pravi, da našega planeta nismo podedovali od naših dedov, temveč smo si ga sposodili od naših vnukov.

Zanimiv je indijanski vprašalnik. Tu je rešitev.

Moj rezultat:

OREL 7, JELEN 4, MEDVED 3, BIZON 1

Se kar strinjam.

Še ena v stilu, nič nam ni hudega. Poslala mi je tole Irma. Hvala. Ravno na dan izpita, ko sem se malce sekiral. Razmišljanje me je vleklo v smer, oh jaz bogi, bogi…

Irmo sva zadnjič z Moniko prepričevala, da naj začne pisati blog. Mislim, da bi jo bila blogarska scena vesela. Bom vztrajal. Mislim, da imam dobre možnosti.

Morda vseeno niste vedeli, čeprav je staro. Je pa zanimivo ponovno prebrati.

Če bi lahko vse človeštvo skrčili na vas s sto ljudmi in pri tem upoštevali vsa razmerja vseh obstoječih narodov, bi bila vas sestavljena takole

·           57 Azijcev,
·           21 Evropejcev,
·           14 Američanov (severnih in južnih),
·           8 Afričanov,
·           52 bi bilo žensk,
·           48 moških,
·           70 nebelcev,
·           30 belcev,
·           70 nekristjanov,
·           30 kristjanov,
·           89 heteroseksualcev,
·            11 homoseksualcev,
·           6 oseb bi posedovalo 59% vsega svetovnega bogastva in vseh 6 bi bilo iz ZDA,
·           80 bi jih živelo v hišah brez osnovnih pogojev za življenje, 70 bi jih bilo  nepismenih,
·           50 bi jih bilo podhranjenih,
·           1 bi umiral,
·           1 bi se rojeval,
·           1 bi imel osebni računalnik,
·           1 (ja, samo 1) bi imel univerzitetno diplomo.

Če gledamo na svet skozi opcijo teh informacij, postane potreba po razumevanju, sprejemanju, sočutju, solidarnosti in učenju očitna.

Pred dnevi sem v svoj nabiralnik dobil tole šalo:
Trije morski psi, vsak iz drugega morja, se pogovarjajo o hrani.
Vsi se strinjajo, da jim je najljubša hrana direktorsko meso.
Pa pravi morski pes iz Atlantika pred Florido: “Fanta, ni ga boljšega
kot naš, ameriški direktor. Se vidi, da so jedli le najboljše, ma Fanta
vama povem, ko putrček!”
Oglasi se morski pes iz ruskega severnega morja: “Ja, naši direktorji
so isti: ma to je sama mast, poleg tega ima pa aromo po vodki in
kaviarju.”
Nazadnje se oglasi še naš morski pes, iz Piranskega zaliva:
“Ma to ni nič, fanta. Pri nas so direktorji ravno tako sama mast, le da
so še boljši, ker nimajo hrbtenice, torej so brez kosti. Pazit moraš le, da
ne pogoltneš cele glave, ker se zaradi preveč vakuuma ne boš mogel več
potopiti, ampak vse to odtehta poslastica, ki jo moraš prihraniti za konec.
Rit namreč, kajti v njej vedno najdeš vsaj še petdeset majhnih ljudi.”
Seveda sem se ji najprej nasmejal. Potem pa sem se zamislil. Zakaj? Včasih imam občutek, da se norčujemo sami iz sebe, da imamo do samih kot naroda zelo kritičen, ciničen in posmehovalen odnos. Pretiravam? Nimam niti kančka samoironije? Ne vem, mogoče. Ampak take stvari mi vedno dajo misliti. Dvomim, da bi v ZDA krožile zaradi njihovega patriotizma take šale.

Zgodba, ki jo piše življenje

To je zgodba, katere konec lahko naredimo lep mi. Ja, vsi, tudi ti.
Za vsem odgovorno stojim in za vse zastavljam svoje ime.

Veliko je besed o tem, kako bi radi v življenju pomagali. Največkrat pa so pomisleki, če bo šel denar v prave namene.

Tokrat imamo priložnost.
Da pokažemo, če znamo besede spraviti v dejanja. Prosim vas samo nekaj. Preberite do konca. Kaj boste naredili, je popolnoma na vas. Bodite samo toliko dobri, da preberete do konca. Če nimate časa sedaj, spravite elektronsko pošto in si napišite opomnik, da jo preberete do konca kasneje.

Prepričan sem, da bo nekaj pomislekov. Našli se bodo skeptiki, veliko ljudi bo govorilo, ah saj na tem svetu obstaja veliko drugih problemov, saj lahko vsak dan komu pomagam, ker je toliko problemov, saj s tem, ko pomagam ne spremenim veliko…

ČE SPADATE V TE KATEGORIJE LJUDI, JE ŠKODA, DA BERETE.

Ne bom spremenil sveta, ni to moj namen. Vse kar bi rad je, da se najdemo tisti, ki smo pripravljeni v življenju nekaj svojega uspeha deliti z drugimi, ki bi bili naše pomoči potrebni.

Simpatično, priromalo je v moj poštni nabiralnik od Suzane. Hvala!

Je zastonj. Ne redi. In je najlepše. Kaj je to?

Štiri na dan potrebujemo za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst na dan za rast. Potrebujemo jih za zdravje, saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske. To, kar opisujem, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava. Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinkov. Je povsem naravno, brez umetnih dodatkov, je organskega izvora in je stoodstotno prijazno do okolja. Je tudi idealno darilo, primerno za vsako priložnost. Pa še zavijati v darilni papir ali kako drugače aranžirati ga ni potrebno. Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. V bistvu je popolno. Samo po sebi. Samo pomislite. Ne potrebuje baterij. Ali polnjenja s polnilcem. Inflacija mu nič ne more. Tudi davčna uprava ne. Ne zahteva obročnega odplačevanja. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno - in ne boste verjeli. Ne redi!

Ja. Vse to. V enem.

A že veste, kaj je? Nekaj, kar imamo vsi. In vsi imamo to radi. Radi ga prejemamo. In dajemo.

Objem.

V življenju imamo vedno dve možnosti. Skoraj vedno. Predvsem pa je pomembno, da se velikokrat lahko sami odločimo, katero možnost bomo izbrali. Bomo veseli ali žalostni. Bomo žugali s prstom ali se odkrito pogovorili. Bomo zamerili ali odpustili.

Dve možnosti, med katerimi sami izbiramo.

Malo na sladek način, sta dve možnosti opisani v zgodbi, ki mi jo je poslala Irma.

Tole mi je poslala Saša. Že pred časom. Odlična zgodba.

Slavni govorec je na enega od svojih seminarjev prišel tako, da je v roki
držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200
poslušalcev, je vprašal: “Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?” Roke so
se začele dvigovati.

Dejal je:”Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da
naredim tole. Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:”Kdo si ga še vedno želi?” Roke so bile še vedno dvignjene.
“Dobro,” je odgovoril:”Kaj pa če naredim tole?” Bankovec je
vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral,
zmečkanega in umazanega. “Kdo si ga želi sedaj?” Roke so bile še vedno v
zraku.

“Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,” je
dejal:”Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga
želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. še vedno je vreden 20
dolarjev.”

Samuraj je obiskal Hakuina, učitelja zena.

»Obstajata nebesa in pekel?« je vprašal samuraj.
»Poglej se!« je dejal Hakuin. »Že dneve se nisi obril. Tvoja oblačila so umazana! In se imaš za samuraja?« Samuraj je grozeče zgrabil za ročaj svojega meča. »Pa kaj!« je rekel Hakuin. »Vidim, da imaš meč. Verjetno je zarjavel.« Ob tem je samuraj počasi povlekel svoj meč. »Tako,« je dejal Hakuin, »se odpirajo vrata pekla.« Samuraj je zagodrnjal in potisnil meč nazaj v nožnico. »Tako,« je dejal Hakuin, »se odpirajo vrata nebes.«

Izbira je najvplivnejša stvar, ki jo naredite v življenju. Izbire osvobajajo iz ječe in zapirajo vanjo. Povzročajo bolezen in prinašajo zdravje. Oblikujejo življenje.
Veliki ameriški psiholog William James se je čustveno zlomil ob vprašanju: »Ali imam svobodno voljo?« Svobodna volja pomeni možnost izbire. Ste kdaj pomislili na to? Ali resnično lahko izbirate, kaj boste naredili, ali je vaša izbira določena vnaprej? William James se je odločil, da ima izbiro. »Svobodna volja obstaja!« je izjavil. »In moje prvo dejanje svobodne volje je, da verjamem v svobodno voljo.«
Tako si je William James povrnil zdravje in moč. Njegove knjige so navdihnile tisoče, vključno z mano. To je moč izbire.