Žiga Vavpotič, blog » Motivacija

Uporabimo naše možgane

26 04 2008

Pomotoma izpuščeni tretji članek za Element.

###NADNASLOV###
Pozabljamo, kako imenitni smo in kaj vse zmoremo

###NASLOV###
Uporabimo naše možgane

###UVOD###
Verjetno premalo vemo o njih, vsekakor pa jih premalo uporabljamo. Ne verjamete? Ta tkets mva ne dlea pervlikehi tževa, čparve ni npiaasn kto smo naavinje. Mogoče se vam zdi čuden, vendar vam vaši možgani spet dokazujejo, da so sposobni več kot si mislite.



Zgodbe o uspehu

23 01 2008

Izšla je nova knjiga Zgodbe o uspehu. Knjigo lahko kupite tu.

Meni se ideja zdi fenomenalna in jo pozdravljam, jutri zaidem v knjigarno in jo kupim. Podobno idejo sem imel pred približno pol leta, nekaj smo se pogovarjali, ampak ni prišlo do realizacije. No, ne pri nas, ampak drugje, kar se mi zdi super.

Še enkrat, vsa pohvala!



Komu je Bog prvemu ustvaril brado?

13 11 2007

Tole je moj drugi članek v Elementu.

###NADNASLOV###
Več uslug narediš, več prijateljev imaš

###UVOD###
V življenju je marsikaj povezano z ritjo. Nimate naokoli nikogar, za katerega pravite, da je navadna rit? Zadnjica, ritka, ta zadnja, vse to so izrazi za ta del telesa. Čeprav se nam zdi naša zadnjica samoumevna, bi se je krepko zavedali, če nam ne bi delovala. Vendar to ni članek o človeškem metabolizmu, temveč razmišljanje o tem, kako egoistični smo (lahko) v življenju. V prejšnjem članku sem vas spodbujal, da premaknite riti, tokrat vas sprašujem, če dovolj poskrbite za svojo?

A kot vse v življenju naj ima tudi to svojo mero. Najti ravnovesje med preveč in premalo pa je včasih ravno tisto, kar pretehta na tehtnici uspeha.

Velikokrat slišimo, da je Bog ustvaril brado najprej sebi. Težko se je poglabljati v preiskovanje te modrosti, a kot vsaka izrečena misel ima tudi ta svoj pomen.

Svet se spreminja. Razvoj tehnike, iznajdba različnih energij in poudarjanje znanosti je spodbudila, da se ljudje počutimo vsemogočne in vsevedne. Velikokrat se zgodi, da smo prepričani, da smo čedalje bolj podobni bogovom.



Element

23 10 2007

Verjetno ste za revijo Element že slišali. O njej je pisal Ciril, ki je urednik fotografije. Vsekakor gre za dobro revijo, v čast si jemljem povabilo urednika, da me je povabil v dobro družbo. Če koga zanima oblikovanje, si štejem v ponos, da ima revija tako dobrega glavnega oblikovalca, kot je Toni Anžlovar. Vsi zgoraj omenjeni so veliki profesionalci, ljudje s katerimi je užitek sodelovati. Znajo biti sicer zahtevni, vendar veliko dajo. O vseh se bo še veliko govorilo, to upam staviti.
Moj prvi prispevek pa je bil vsebinsko takšen.

PREMAKNITE SVOJE RITI

###NADNASLOV###
Ključ do uspeha se skriva v vas

###NASLOV###

Premaknite svoje riti

###UVOD###

Tema osebne rasti je primerljiva z ledeno goro, že rahlo izrabljeno prispodobo, ki na eni strani zaradi nevidnega zbuja občutek mističnosti, vendar jo vidno polje uvršča v preprosto razumevanje pojava.

Lahko bi pisali o osebnostni rasti, ki temelji na duhovnosti, transcedentalnih meditacijah, ki sicer znajo biti odlično sredstvo v življenju, zvijanju pribora, ki na podlagi lastne izkušnje deluje in hiperventilaciji, ki zna nadomestiti uporabo drog, da ne omenjamo, da je še cenejša. Vendar bi šli pregloboko, še bolj po robu, enačenje duhovnosti z osebno rastjo pa bi bil lahko odličen povod za številne kritike gurujev, vračev, šarlatanov, duhovnih učiteljev, samooklicanih strokovnjakov, mojstrov lepe besede in številnega drugega dela populacije, ki se zanima za to temo.



Naše razmišljanje so oblikovali Sokrat, Platon in Aristotel. Neustvarjalno, na žalost.

3 10 2007

Imeniten zapis izpod peresa Edwarda de Bona.

Edward de Bono (1933) je po izobrazbi zdravnik in psiholog. Toda spoznanja teh dveh področij so ga vodila, da se predstavlja preprosto kot mislec. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje je namreč vodilna svetovna avtoriteta s področja kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja razmišljanja kot spretnosti. Prihaja iz Malte, a živi po vsem svetu, predava svetovnim politikom, gospodarstvenikom in znanstvenikom, je živa zakladnica anekdot, šal in informacij ter lastnik štirih otokov (v Benetkah, na Irskem, v Avstraliji in na Bahamih), a še vedno neverjetno skromen, deloven in discipliniran človek.
Napisal je 62 knjig, ki so bile prevedene v 37 jezikov. Štiri od njih tudi v slovenščino. Zadnja med njimi je Šest klobukov razmišljanja, ki jo je izvirno izdal že leta 1985. Dvajset let kasneje je izšla pri založbi New Moment. Kot predavatelj je bil povabljen v 54 držav. Dvakrat je obiskal tudi Slovenijo, saj je bil gost kreativnega srečanja Ideas Campus, ki vsako drugo leto poteka v Piranu. Namen srečanja je ustvariti okolje za inspiracijo in motivacijo idej. Dr. de Bono – kot ga vsi kličejo – je natančno eno uro v popolni tišini sedel na odru gledališča Tartini za grafoskopom, risal ilustracije svojim besedam s šestimi barvnimi flomastri na neskončno folijo ter preprosto, razumljivo in duhovito razlagal, kako generirati ideje.
Pravzaprav piše software, programe – toda ne za računalnik, s tem se že leta ukvarja desettisoče ljudi, temveč software za človekove možgane – tega že 2.500 let niso razvijali. Njegove metode so izjemno razširjene, v Venezueli se vsak otrok uči razmišljanja 2 uri na teden, pravkar so ta predmet uvrstili v kurikulum Združenih arabskih emiratov, v Avstraliji je v 60 % šol, v Kanadi v 40 % šol, v Indiji preko televizorja poučuje milijon učiteljev istočasno… V Sloveniji ga komaj poznamo.

MOŽGANI SO NAREJENI, DA SO NEKREATIVNI



Edward de Bono

19 09 2007

Pred dnevi sem se udeležil seminarja. Odlično. Širši opis mojega seminarja, priporočam tudi tega.

Nastja Mulej*
Kakovost življenja ustvarjamo s kakovostjo razmišljanja

Dr. Edward de Bono se je leta 1933 skupaj s štirimi brati rodil na Malti energični mami, novinarki in očetu, zdravniku. V popolnoma vseh šolskih predmetih je bil vedno najboljši. Zato je tudi preskakoval razrede in bil vedno najmlajši in najmanjši. Da se je uspel ubraniti napadov starejših zavistnih sošolcev, jim je pomagal z idejami… Kot je bila tista, ko je kot prvi po mnogih stoletjih našel podzemni hodnik med takratno fantovsko in dekliško šolo, popravil ključavnico in oddajal ključe.

Pri petnajstih je že študiral medicine. Kot Rhodesov študent je v Oxfordu pridobil častno diplomo iz psihologije in fiziologije ter doktorat iz medicine. Kot zdravnik se je ukvarjal s samoregulativnimi procesi, ki potekajo v telesu in tako prišel na idejo, da je tudi um le samoregulativen proces. Deluje rutinsko. Če bi imeli 11 kosov oblačil in bili kreativni, bi ugotovili, da se lahko oblečete na 13.916.900 načinov, za kar bi potrebovali 76 let – če bi se oblačili eno samo minuto. Takšni možgani bi bili neuporabni. Zato moramo biti hvaležni, da so možgani narejeni, da so nekreativni. Vsako vhodno informacijo organizirajo v rutinski vzorec. In tako ustvarjajo stabilne vzorce za stabilno okolje. Zato se zjutraj zbudite in pomislite: »Tako se ponavadi oblačim,« in se oblečete.



Dnevnik 2

6 09 2007
Dnevnik - Anita Ogulin / 2
Izobraženi nikoli niso revni
PonedeljekPred dvema tednoma sem spet našla potepinskega mucka. Hinavclal je okoli mojih nog in bila sva si všeč. Že je bil moj sopotnik. S prvimi tačkami se je naslonil na armaturo in sedel ob meni. Takoj je osvojil stanovanje in teraso, le Blek na dvorišču mu ni bil preveč všeč. Pa tudi tisti prekaljeni potepuški mački, ki jih hranim na terasi, ne. Komaj jih je pozdravil, že so pokazali, kdo je glavni. Ime Maks mu da Mirč.

Odkar pomnim, iščejo azil v našem domu potepuške mačke, psi … S pticami imamo še posebno veliko dela. Tri gnezda imajo zdaj na terasi in kar naprej iz njih padajo mladiči, ki še ne morejo zleteti. Ko je odraščala Karmen, smo imeli muce in pse pa polhe. Simon je komaj racal, ko smo nabavili akvarij z ribicami. Potem si je hlačman zaželel skakače, nato spet »pasemske« ribe, morske prašičke, bogomoljke, udomačene srake, ježe, vrane, plešoče miši, paličnjake, metulje, kobilice, ptice, kače. Vseh njegovih 20 let življenja spremljajo živali, ki so se menjavale v stanovanju kot zavese. Po začetnem navdušenju sem skrb zanje prevzemala sama. In od otrok sem pred tremi leti dobila še hrčke. Eden je še danes živ. Mirč ima zajce, Simon pa še pajka tarantelo.



Anita Ogulin

4 09 2007

Anita Ogulin je izjemna ženska. Pika. Brez debate in pomislekov. Je velika ženska in v ponos mi je, da jo poznam. Dobri dve leti nazaj je pisala v Sobotni prilogi dnevnik. Medtem ko me ni, bo njen dnevnik odlično branje. Presenetljivo, včasih boleče, tudi šokantno.
Pred dnevi mi je Anita dejala, da če bi ga pisala sedaj, bi bil še bolj šokantno.

V Prilogi je bilo o njej zapisano:
Anita Ogulin dela v številnih projektih za otroke, mlade in družine kot prostovoljka Zveze prijateljev mladine Slovenije. Je predsednica Komisije za humanitarna vprašanja, predsednica Hiše zavetja za trpinčene in zlorabljene otroke, mentorica in avtorica projektov v korist otrok in mladih, tudi otroških parlamentov, pedagoški vodja otrok in mladih na letovanjih, njihova vzgojiteljica in spremljevalka ter sodnica porotnica. Poklicno je novinarka, a tega poklica ne opravlja več že dobrih dvajset let. Svoja človekoljubna nagnjenja uresničuje v službi kot sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.
Dnevnik - Anita Ogulin / 1
Saj razumete, otroci so moteči za turiste
TorekVsa prepotena se pred sedmo uro vračam z jutranje telovadbe. Težke dežne kaplje najprej tolčejo po obrazu, nenadoma se znajdem v nalivu. Kot bi oblečena stala pod prho. Ni moteče. Nasprotno od napovedi vročega dolgega poletja je to prav zanimivo in bogato z dežjem. Še vremenske napovedi niso več, kar so bile. Sploh pa, ne vem, kdo lahko napoveduje vreme kar za pol leta vnaprej.Toaleta, jutranja kava in načrti za delo. S sodelavko Tanjo morava pripraviti dokončen seznam otrok, ki so ali še bodo letovali na predlog lečečega zdravnika v Zambratiji. To je za starše pomembna subvencija ali znižanje plačila letovanja. Razliko krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Koliko otrok je bolnih! Po prijavah ima več kot polovica otrok in mladih iz Ljubljane in okolice eno bolezen ali več bolezni. Prevladujejo bolezni dihal, različne alergije, bolezni prebavil, vedenjske in duševne motnje, epilepsija … Brez posebne raziskave se močno izraža povezava med socialnim statusom družine in boleznimi otrok. Večja je revščina, več je bolnih.



Za dobrimi konji se vedno kadi

22 08 2007

Ko slika pove več kot besede. Hvala Vili.



Moč uma

25 07 2007

V nedeljo sva bila s Kajo (seminar je dobila za rojstni dan) na seminarju Psihokineze pri Igorju.

Premikali smo ljudi in zvijali žlice in vilice.

Komentarji bodo vsekakor različni, midva sva se naučila, da je um človeka izjemen.

Verjetno slika pove več kot besede. Moji izdelki:

Vsekakor je tole lepa skulptura:

In ja, to sem naredil jaz, s svojimi rokami, brez sile. In ne, ne bom kazal tega v živo, vsaj ne do takrat, ko bom zadevo res obvladal. Kot vedno, vaja dela mojstra.

Saj vem, smejte se dvomljivci, tudi jaz bi bil tak, če ne bi vsega videl in doživel v živo.