Včasih se res vedemo nerazumsko. Nekdo nam naredi kaj slabega in tako hitro to posplošimo na celotno populacijo.

Osebno si štejem v dobro, da to delam tudi pri dobrih dejanjih.

Spomnim se potovanja v Pariz. Ker kreditna kartica ni imela čipa, nisva nikakor mogla do koles, s katerima bi se peljala po centru in s tem prihranila veliko časa.
Kot naročen se zraven pojavi mlajši gospod, ki naju vpraša, če nama lahko pomaga. Kartica ne dela. In nama v avtomat da svojo. Že res, da sem mu plačal nekaj evrov za kolesa, vendar je kazen, ki bi jo seveda zaračunali njegovi kreditni kartici, če kolesa ne bi pripeljala nazaj 300 evrov za vsako kolo. Ob mojem začudenem pogledu nad njegovo prijaznostjo se nama je nasmehnil in rekel, da nama zaupa, da bo vse kot mora biti. Kapo dol. Kupljene točke za Parižane.

Podobna zgodba se je zgodila na tokratnem potovanju. Na trajektu Nemčija - Danska sem pozabil torbico, z vsemi dokumenti in denarnico in gotovino. Čez pet minut se zavem svoje napake, pridem nazaj in torbice ni. Panično do osebja, ki se mi nasmeji – nekdo je prinesel torbico k njim. 1:0 za Dance.

Danes slišim gospoda predsednika, ki med drugim v svoji poslanici ob prvem šolskem dnevu pravi:

Naj zaupam šolarjem še eno majhno skrivnost – šola je kul. Tisti, ki tega še ne vedo, bodo to prav gotovo razumeli, ko bodo v mojih letih.

Očitno imamo kul (cool) predsednika. Vsaka mu čast.

Prvošolcem in prvošolkam, bi ob tej priliki rad tudi sam čestital. Občutek imam, da hodim v šolo celo večnost, še nekaj časa bom, morda celo življenje. In v tem času sem ugotovil, da je znanje vrednota, ki nam odpira pot v svet. Več znaš, več veljaš, pravijo. In prav imajo.

Biti prvošolec je zakon, je odgovornost in je izziv. V šoli se je treba predvsem zabavati. Učiteljice in učitelji niso tam, ker bi radi samo težili. Želijo vam pomagati.
Res je, da so nekateri padli v cono udobja in hodijo v šolo, ker je to njihova služba. A vendar je večina učiteljev in učiteljic vedoželjnih, stalno se izobražujejo. Upam, da to ni moj optimizem…

Morda bi šolski sistem morali bolj naravnati na iskanje znanja. Seveda je potrebna prenova. Glede na hitrost tehnološkega razvoja, bi morali prenavljati šolske programe na pol leta. Tu zamujamo vlak.