Ta blog sicer ni namenjen modrovanju in pametovanju. Včasih sicer moraliziram, priznam, a vendar to ni primarna stvar.

Vse v življenju pa ima svoje meje. Big Brother je za blogarje zanimiva tema. Iz glave se spomnim, da je Hadu Jasmina dvignila obisk (no, znan in bran je bil že prej), piše o resničnostih šovih (in to dobro).

Resničnosti šovi me zanimajo, zdi se mi, da je to raj za razne psiho analize in razmišljanja o ljudeh. Večina ne verjame, a resničnosti šovi so zanimivo intelektualno delo. No ja, lahko bi bili.

Big Brotherja ne gledam. Predvsem, ker ni časa. Slišim kaj se dogaja, vem, kdo so akterji in to je to. Ne bom moraliziral, da me vsekakor moti jezik, ki ga govorijo, ker o tem naj sodi Kopitar. Ne bom moraliziral, da organizatorji z udeleženci manipulirajo. Ne bom moraliziral, da so se res potrudili in izbrali odlične udeležence, vsak je drugačna (da ne uporabim kakšen drug izraz) oseba.

Danes, ko sem se vrnil iz kina je bil TV prižgan in bližal se je konec oddaje. V redu, 10 minut pogledam. In sem. In pišem. Ker je šlo čez rob.

Saj vem, da nobenega ne briga, da bom staromoden, stereotipen in tečen, mogoče celo neumen, ozek in zapečkarski, a se spoštovane in spoštovani, odkrito sprašujem, če kdo kdaj pomisli, da se oddaja začne ob 20.00.

Ne, da se razumemo, mene fuki, drki, sexi, striptizi, prsti v rit, polaganje bab, opravljanje, govorjenje o ljubimcih, vibratorji in vse kar sodi zraven ne motijo. O tem imam svoje mnenje, o tem se mi ni nerodno pogovarjat, o tem lahko razpravljamo v krogu prijateljev.

Moti me to, da gledajo vse to moje sestrične, otroci, s katerimi se trudimo in pripravljamo zanimive in poučne oddaje (vsaj trudimo se) na Radiu Slovenija. Tam o tem res ne govorimo. Mogoče se celo najde nekdo, ki bo trdil, da bi bilo to dobro. A osebno mislim, da so to stvari, o katerih je prav, da otroci ne izvejo preko medijev, vsaj ne preko Big Brotherja.

Naj starši ne pustijo, da gledajo take oddaje, bodo pametovali drugi. Se popolnoma strinjam. Samo upam, da ta pametni to delajo. A če ima vsebina porno, vulgarno vsebino, naj vsebuje saj tisti znakec, čeprav bi jo osebno predvajal šele po 22ih.

Ne bom moraliziral, vesel sem, da je morala zmagala in da se je poslovila Nina. Nisem videl kaj je delala, sem slišal in sem si ustvaril svoje mnenje. Ko je odhajala, je vzkliknila, ZDEJ BOSTE VIDELI MOJEGA SINA. Nina, ne zamerite mi moje predrznosti, če zapišem, da upam, da vaš sin nikoli ne bo dobil v roke teh posnetkov. Prosim obvarujte ga pred tem, čeprav se mi smeji zaradi mojega moraliziranja cela Slovenija. Ne Nina, to niso kompleksne stvari, to niso različni cilji. To je osnova morale in človeštva, vsaj tako si jaz to predstavljam.

Mogoče bo pisala o tem na blogu, ki ga žal še nisem zasledil. Vem samo to, da ga ne bom bral. To bo moj intelektualni odpor.

Moja moralna stavka se je danes začela. Big Brotherja ne bom pogledal več. O njem se ne bom pogovarjal, še manj pisal. Pljunek v morje? Naj bo. Kvazi intelektualnost. Naj bo. Če bi to naredili vsi, bi se ustvarjalci oddaje vsekakor zamislili.

Ampak mediji imajo moč. To nam dokazujejo iz dneva v dan. Hiša na drevesu je bila v mojih sanjah velika, otroške sanje, a očitno bo postala izhod iz nore realnosti. Vsaj kaže na to…