Kot veste, je Monika v Afriki, Ugandi. Zadovoljna, srečna, zdrava. Afrika jo je zaznamovala. Seveda je vplivala nanjo. Vidim, slišim, poslušam, ni ji vseeno.

Vem in razume tudi ona, da sveta ni mogoče rešiti. Ampak očitno je, da bi rada pomagala. To pismo spodaj mi je poslala danes. Seveda je le to kaplja v morje. A vsaka kaplja šteje.

Zgodba gospe Penelope je zares neverjetna. Je čudovita ženska, s tremi čudovitimi puncami (Isabela 12 let, Golden 8 let, Elizabeth 1 leto). Mož jo je zapustil zaradi drugih množičnih prijateljic in alkohola. Verjetno je to zanjo boljše, toda biti mati samohranilka s tremi otroci je povsod težko, kako šele v afriških razmerah.

Vedno, ko jo srečam, me pričaka z nasmehom na obrazu, kljub temu da je pogosto zelo v slabem zdravstvenem stanju. Če ne ona, so bolne njene hčerke. Seveda, saj živijo v blatni koči z dvema prostoroma, polno podgan, ki so kot njihove domače živali. Sploh se jih ne trudijo pregnati… Na jedilniku je krompir, matoki, fižol, fižol, matoki, krompir….nobenih proteinov, vitaminov in vsega s čimer nas doma ozaveščajo, kaj vse potrebujemo za zdravo življenje.