Nesreča nikoli ne počiva, pravijo. Živemu človeku se vse zgodi, se včasih sliši. Teden dni počitnic v Hammametu skupaj z Moniko, Mitjem in Tino sem si pred odhodom predstavljal malo drugače.

Zakaj? Počitnice človek ponavadi preživi lepo, zabavno, nekaj novega. No, ne rečem, da ni bilo nekaj novega, zabavno vsekakor ne.
O tistem lepšem delu dopusta, nekaj dnevih, kaj več kmalu, tole pa je moja zgodba.

Začelo se je že drugi dan. V bolnico je morala Tina. Različni sumi, zdravnike je bilo strah, kaj konkretnega niso našli, čeprav je bila zadeva zelo resna.

Zadnji dan bivanja v bolnici smo jo zvečer obiskali, Mitja je ostal pri njej do poznega večera, midva z Moniko pa sva se odločila za pijačo v bližnji diskoteki. Postajal sem malo tečen, utrujen, počutil sem se slabo. Žiga in diskoteke, si je mislila Monika. Ob 1ih ponoči je bilo dovolj, želel sem domov. Ah ja, Žiga nikoli ni bil in ne bo velik ljubitelj diskotek, si je mislila Monika.