Iz mrzle Bolgarije opazujem politično dogajanje doma. Zanimivo,
predvsem pa nepričakovano. Se mi zdi pa smešno, kako je politika spet pokazala svojo plat, ki odbija ljudi.
Če si tole ni nasprotujoče.
Prej pa je zvenelo takole.
ADIJO
Politika ostaja k****. Vsaj izdali je niso!
Počistil sem svoj mobitel. Našel nekaj zanimivih posnetkov, ki sem jih želel objaviti na blogu, a očitno zaradi časovne stiske to ni bilo mogoče.
Trgovci se mi prilizujejo. Medtem ko sicer čakam pred garderobo Moniko.
Vse poti vodijo v Rim. Tudi v Reziji. Lušten izlet na povabilo Irme in Tomaža. Hvala!
ČArovnija našega Egiptovskega natakarja.
Zaradi tega me nihče ne bo maral. Ampak očitno nepremičnine v Ljubljani niso med najdražjimi - 28m2 310.000 EUR
Neprecenljiv prizor. Monika, Anita in Ana na odru KUDa. Drage dame, totalna desetka.
Zanimivo voščilo nadzornega odbora stolpnice moje drage babice.
Ni! Ni lahko shujšati. Sploh, če potuješ. Poglejte moj nasmeh pred Godivino trgovino s čokolado. Neprecenljivo. Godivo pa lahko kupi Mastercard!
Ampak se ne dam, leto 2008 bo pobralo odvečno težo. Poročam!
Fej in fuj! Kao!
Skočili smo v 2008.
Dobesebno.
(Ne, nimam šminke, in ja, umil sem si zobe. Btw. hvala Moniki, Aniti, Aljošu in Rocku za prijetno Silvestrovo.)
Cilji, načrti in obljube. Jakovi so nasmejali Moniko. Sprašujem se, kako huda mama mora biti Saša 
Moji se pišejo in ustvarajo. Veliko je za skleniti, še več urediti in se predvsem fokusirati. Kilogrami dol so tudi na spisku, sploh po incidentu, ki je jasno pokazal, kam pes taco moli. Ja, priznam, zlomil sem pokrov straniščne školjke. Ni tako hudo, kot se sliši bere, a vseeno.
Midva jo jutri spet odkuriva, medtem bom premišljeval tudi o blogu. Verjetno bodo sledile spremembe. Pustite se presenetiti.
