Srečno! V stilu Miss sveta…

Spet sva pohajkovala. Tokrat na Nizozemskem in Belgiji. 6 luštnih dni.
Tja z avtom, nazaj z letalom.
Uživancija.
Hvala Mitju in Tini. Za povabilo, za vse.
V spominu ostajajo mlini na veter, padajoča Berta (tako smo poimenovali Garminov GPS), tulipani (Moni še zdaj ni pozabila…), cokli, siri, dobra večerja, pogovori, razmišljanja, kebab (še zdaj sem prepričan, da smo jedli podgane, majke mi), lepe hiše in še velik posebnih in nam pomembnih trenutkov.

Z vami delim del popotovanja, zadnjega dne ni notri, saj je tekst pisana na izhodu B28, Bruselj Ljubljana.

Ob vsem pa se mi poraja sledeče razmišljanje. Kako dolgo potovati? Ponavadi si natrpava urnik, sva na lokaciji dva, tri dni, vidiva najpomemnejše, domov prideva polna energije, a utrujena. Že res, da 6 dni ne more dati tistega res pravega vzudšja, zato rabiš vsaj 3 mesece. A vendar je 6 dni dovolj, da si privoščiš malo počitka, pokukaš na lokalno tržnico, preveriš kaj delajo sosedi, okusiš lokalno hrano (matr tistmu tipu v Amsterdamu, sej sem že napisal, po mojem nam je dal v kebab podgane in nam to zaračunal več kot bi plačal v Ljubljani za dobro večerjo) in zaideš po nakupih (Moni ma pa nove čevlje + še en kup stvari, za katere imam prepoved objave…).

V letu 08, naj vas spremlja 8 želja. Mojih, za vas!

- naj bodo okrog vas iskreni ljudje
- naužijte se domače topline
- čim več zdrave hrane in pijače
- privoščite si popotovanja in širjenje obzorja
- zaplešite veliko dunajskih valčkov, nekaj salse, sambe in rock and rolla
- podelite in prejmite tople besede, pohvale in nasmeh
- inovativnost, sodelovanje, pomoč, raziskovanje in razmišljanje, naj vas spremljajo stalno v letu 2008
- in za konec: naj bodo v naslednjem letu voščila razporejena čez celo leto:)

Hvala vsem za vsa voščila!

b59b48f9cc093f69a7b99d50db014085

Prazniki so čas, ko se človek zazre vase in razmišlja naprej in nazaj. Številne lepe besede, stiski rok in topli objemi pričarajo posebnost decembrskega razpoloženja.

Moja čestitka še pride. Je pa res, da sem najbolj vesel, da se obdajam z ljudmi, ki mi dobro žele celo leto. To cenim in spoštujem.

V teh dneh pa me je spet razveselila moja babica. Pri njenih letih (nad 70) večina jamra in tarna, nad zdravjem, nad podražitvami, nad majhnimi pokojninami. Celo življenje je živela skromno, privarčevala nekaj denarja in me pred letom vprašala za nasvet, kaj naj s tem denarjem naredi, glede na to, da je dobila občutek, da jo banke prinašajo naokoli. Začelo se je s tem novo poglavje, tako zame kot zanjo. Sam sem se zakopal v svet financ, odkril številne zanimive naložbe, ji pripravil portfel in začel obračati denar. Dala mi je popolno svobodo, sicer je srečala vse ljudi in produkte kamor je vložila, vendar se v odločitev kam in kako ni preveč vmešavala.

Z delom denarja sva ji ustvarila rento. Čemu naj bo namenjena, je bilo vprašanje? POTOVANJEM, sem iztrelil kot iz topa. Potovanjem? Nikoli ni veliko potovala, nekaj evropskih mest v bližini je sicer obiskala s  sindikatom v službi, ampak da bi bila ona popotnik…

Nevaren stavek. Zakaj? Zvezda se širi. Slaščičarna, da se razume. Zmenjeni smo ob 17ih. Sedimo in čakamo ostale.

Zazvoni 17.14. Kje ste? Tukaj pri vitrini s tortami. Kje, ne vidim vas. Kako ne? Tukaj smo… Kje? Ja v Zvezdi na Wolfovi. Aja, jaz pa sem v Zvezdi v Slonu.
Zazvoni 17.17. Kje ste? Tukaj pri vitrini s tortami. Kje, ne vidim vas. Kako ne? Tukaj smo… Kje? Ja v Zvezdi na Wolfovi. Aja, jaz pa sem v Zvezdi v BTCju.

Predlagam, da je Zvezda samo tista ta stara na Wolfovi, ostali sta Zvezda Slon in Zvezda BTC. Da se bomo lažje razumeli prihodnjič.

23 sem jih praznoval. Včeraj, 14.12. Z Moniko sva pobegnila na samo. Njeno darilo, se ve, da najboljše!

Hvala vsem za iskrene in lepe želje, mala in velika darila, predvsem pa za dejstvo, da ste se spomnili name.

Prihajam v leta, ko se je potrebno zazreti vase in narediti kritičen pogled nazaj in naprej. Bom! Sedaj bom še malo užival.
Dear my international friends, many thanx for all your wishes on behalf of my Birthsday. The best gift I have, is for sure you, all around the world. Take care!

Monika ima še eno prosto mesto za zanimiv obisk Bolgarije.

Obisk traja od 2.1.2008 do 14.1.2008

Spodaj je program, če koga zanima, naj mi pošlje email na ziga.vavpotic@gmail.com

POMEMBNO: leta so od 18 do 30, pričakuje se resna oseba, čeprav se bomo imeli fino, do jutri (sreda) do 20ih pa se zbirajo prijave. Če dodaš svoj življenjepis, je to velik plus.

Summary of the project:

Two of the main factors for fighting against discrimination are young people,who will built the future and the society of their own countries, and media as a basic tool not only for spreading information about new ideas (including the antidiscrimination idea) but as a tool which can ensure visibility of the measures against discrimination taken by youth or other social group. This project aims to develop instruments and methods for co-operation between young people and media in their common work of fighting against discrimination.

Participating organizations:

Hosting organization: Fundation »Agency for Non-formal Education and European Information« - Bulgaria
Partner 1: »Roundsquare » - Estonia
Partner 2: Asociatia »Hakes«- Romania
Partner 3: »Slovenian Youth Association«- Slovenia

DAILY PROGRAMME

Akcija Enake možnosti je uspela. Ravno sem govoril z Iztokom. Hvala Tadeju, Iztoku, Tei, Tomažu in Miji, da so idejo posvojili in jo odlično izpeljali. Mi je žal, da nisem bil zraven, vendar sem bil prepričan, da je akcija v odličnih rokah.

Pohvalno je, da so se odzvali vabilu tudi dr. Danilo Türk, Zoran Jankovič, poudariti pa je treba predvsem veliko in srčno pripravljenost po sodelovanju višje državne tožilke Vlaste Nussdorfer.

Prepričan sem, da bo akcija pustila sled in da se bo stanje na področju invalidov izboljševalo. Upam, da bo k temu dodal tudi nov blog.

It is over. I am still sitting in my room of Shloss Leopoldskron, just come from a famous Bierstube and I will need to pack my things… At 8.15 I need to catch my taxi, which will take me to the train station together with Dana from Canada and Sayed from Afghanistan.

Salzburg Seminar was amazing again, to be honest few first day I was a bit sceptical but at the end I can say that is was pure happy end.

The most important in my opinion is that I met about 50 incredible people, with whom I will try to stay in touch (they think I will not, but I bet that I willl) and put head together on making progress to a better tomorrow.

Guys, you are just amazing, I will miss football and table tennis, your clever talks and brilliant ideas. Thank you for all invitations, I hope we will do them with Monika till 2030.

You know, I am still young, being proud and honored that the title of the YOUNGEST EVER at Salzburg Seminar did no go to Thailand:)

Keep dancing Austrian Waltz, but do not forget to Rock and roll!

I love international environments. Salzburg Seminar is for sure one of amazing place to be.

I have a nice double room with small office in the castle, where they serve a good food. I speak sometimes with people, who hate hotels, travellings and packing. I am not. Specially if I am meeting interesting, open minded people.

To speak about US elections during lunch, sitting in the nicest library in the world and exchange ideas about Macedonian stock market, listen to climate change issues, plan visits around the world during talks, including educational ship, which goes around the world, riding horses in Argentina and hunting salmon in Canada… that is what I call great life.

This are international relations, networking, seeing issues (like the situation in Pakistan) from people at the field. Pure satisfaction.

The only person I am missing is my Monika, although she believes it is good sometimes that we travel not together. I do not agree so in future I am planning that we will travel together, specially if my plans will follow the flow, which is developing now, that I will probably work a lot in international areas.