Imam prošnjo.
Katero ime bi se vam zdelo dobro za psičko na spodnji fotografiji?
Slika je simbolična. Gre za pasmo kavalier.
V bistvu bi vas prosil:
- če predlagate ime po vašem izboru
- če poveste kaj je boljše Dajla, Fiona ali Coco in zakaj
Boste zelo pomagali pri neki odločitvi. HVALA, podrobnosti zapišem kmalu.
Danes sem se lotil pospravljanja moje domače pisarne. Deluje sila terapevtsko. Nov začetek. Novim izzivom naproti.
Verjetno je bolj terapevtsko samo še beljenje…
Skratka prihajam nazaj v normalni tempo.
Upam.
Če nič drugega sem ravnokar prebral zapise na blogih, ki jih ponavadi berem. Skoraj 20 dni nisem bral, kaj se dogaja pri sosedih. Danes pa je očitno pravi dan. Kmalu bomo imeli piknik, dopoldne smo bili pridni in vse pripravili, sedaj vsi počivajo, jaz pa sem imel božji mir (ja, beseda božji paše v današnji dan), da sem prebiral stvari, premišljeval o določenih zadevah in malo porihtal sam sebe. Močno upam, da bom prišel v star sistem dela in energije.
Se je pa dogajalo kar nekaj. Če bi moral izluščiti 5 stvari, ki se mi zdijo zanimive in omembne vredne, bi to bile (vrstni red je čisto slučajen):
1. Blaža vedno bolj občudujem (da ne bo pomote Urša (njegova boljša polovica) in Monika (moja boljša polovica), ne po zunanjosti…).
To njegovo modrost. Neverjeten je. Odlični zapisi, veliko dobrega branja.
In če smo že pri občudovanju. Ciril me vedno navduši. Še en genij.
2. Presenetil me je Jonas. Nisem vedel, da zna biti tako prijazen. Miša pa je itak carica. Ena redkih slovenskih zvezd.
Trajalo bo še nekaj dni, potem obljubim, da bom bolj priden. Preveč stvari, nekako se moram spraviti v red.
In ja, tudi drugih blogov ne berem, dragi blogarski prijatelji.
Bom, obljubim. No sicer pa koga zanima neko opravičevanje…
Dogaja preveč.
Včeraj sem začel ob 5ih v Estoniji, preko Dunaja prišel do Graza, kjer sem imel parkiran avto, šel skupaj z ekipo iz Estonije v Mürzzuschlag, kjer poteka Evropski kongres mladih, predstavil zanimivo idejo, oziroma dve. Čeprav so orgnaizatorji in nekateri mednarodni prijatelji vztrajali, da z Moniko ostaneva na odtvoritivi in se udeleživa večerje z županom, žal ni bilo časa, da bi ostali, saj danes čez dve uri loviva vlak za Rijeko in trajekt do Dubrovnika.
Mimigrede, Estonija je bila izjemno zanimiva izkušnja, po svoje zelo obremenjujoča, predvsem čustveno, vendar izredno poučna in učeča. Po mojem smo se vsi iz nje veliko naučili, vsaj upam in bo zaradi tega vsem lepše in lažje. Upam, je pa možno, da sem naiven. Več, ko se vrnem.
Se opravičujem vsem bralcem in bralkam bloga, javljam se dokaj redno preko Twitterja, za kaj bolj obsežnega pa se bo našel čas na trajektu, kar pomeni, da se beremo po 15.8.
Do takrat pa uživajte in se slišimo.
Sva v Estoniji, zato bo kakšen dan brez zapisa.
Vseeno se bom potrudil, da vas vsaj preko Twitterja obveščam o dogajanju.
