Namesto legendarnega Čerina, vmesnega Nekropolisa, so sedaj odprli bratca Kavala in bratranca Favole, gostilno Kavalino.

Super so prenovili, hrana je odlična, osebje prijazno.

Imeli bodo tudi bone. Pa še za ovinkom je. Imajo pa tudi zajtrke, ki se začnejo že ob 19ih. Ravno zadnjič sva imela v gosteh tujce in je bila dilema, kam jih peljati v nedeljo na zajtrk.

Kdo drug kot Modic. Super ideja. Aktualna problematika, turistom zanimivo, Ljubljančanom osvežujoče.

Na poti iz Ljubljane do Zagreba, natančneje na meji, stoji tale tabla.

O slovenščini ne duha ne sluha. Očitno so Hrvatom bolj pomembni Turki. Je že tako, da je ljubezen bratov Hrvatov očitno do nas neomajna. Osebno se ne obremenjujem s polpreteklo zgodovino, nikoli jugoslovanskih narodov nisem imel za bratske, tako da gledam na te zadeve iz logike sosedov, hkrati pa seveda iz logike ekonomije. Vseeno mislim ,da prinesemo Slovenci na Hrvaško več, kot prinesejo Turki. Ampak… Ja, saj vem, ne marajo nas in nismo jim pomembni. Vse dokler ne bomo ene sezone blokirali njihovega turizma. Tako ali tako pa jih bodo sesuli Črnogorci. So prijazni in uslužni… Bojte se njih, ne nas. Čeprav vam diši EU. Brez zamere in se opravičujem za posploševanje. Nujno je dodati, da gre predvsem za politične zdrahe, da imam veliko prijateljev po celem Balkanu, tudi se razume na Hrvaškem. Ampak take neumnosti kot je ta tabla na meji, mi pa dajo misliti.

Pred dnevi v Ljubljani. Bila je izjemna. Opazili so jo tudi drugi. Slikali so jo mnogo lepše. Vendar dvojne mavrice, ki se je raztezala iz ene strani na drugi, v celoti in to obe, tega ne bi rad pozabil. To mora ostati kot spomin. Je poseben občutek.

Zato objavljam mojo tukaj in se opravičujem, ker je bolj skrapucalo (slikati iz avta, ko se mudi na večerjo s telefonom, to so izgovori…).

Ste radovedni? Vtaknete svoj nos povsod?

To sem se začel spraševati, ko je Goran napisal komentar na moj post o redarjih.

Veliko stvari me zanima, marsikdo pravi, da bi bil rad povsod zraven. Vendar imam občutek, da bi bil rad zraven predvsem tam, kjer se dogajaj kaj dobrega in kjer sem lahko koristen. Eni mojo koristnost vidijo hitro, drugi nikoli.

Je pa res, da je na svoj  nos treba paziti.

Ampak vseeno. Nekateri ne vtaknejo nosa nikamor, čeprav je ta besedan zveza vtakniti svoj nos nekam bolj negativna.

Pa vi, se radi vtikate v stvari? Pobude, ideje in komentarji vrejo iz vas? Ali raje pazite na svoj nos in ga ne vtaknete tja, kamor zares ni treba?

To, da Aleša cenim in spoštujem, redni bralci in bralke mojega bloga že veste. Da je poseben, v najboljši možni luči te besede, vemo vsi, ki ga poznamo.

Aleš vsako leto časti za rojstni dan. Tokrat je naredil srčno potezo. Podrobnosti spodaj, jaz pa apeliram, da nakažete za Patricijo. Čeprav ne gre za organizacijo, bo vsekakor Aleš to štel. Se bova dogovorila, saj je tako ali tako človek sodelovanja.

ALEŠEVO PISMO

Dragi prijatelji!

Ja, spet imam rojstni dan. In, kot je sedaj že v navadi, spet častim. Vse vas zveste naročnike na Lisac marketing ekspres, vse, ki me tako ali drugače berete in poznate.

Ampak letos bo zadeva še boljša, kot do sedaj!

Za vas imam dve darili:

brezplačno predavanje in
brezplačno knjigo!
Predavanje bo tokrat eno samo, zgodilo se bo novembra. O podrobnostih boste obveščeni dovolj zgodaj. Zelo verjetno tokrat ne bom predaval sam, ampak se mi bo pridružil (za sedaj še skrivnostni) gost!

Na predavanju boste prejeli tudi brezplačno knjigo. Katero knjigo? Tudi to je zaenkrat skrivnost. Obstaja pa velika verjetnost, da vam bo knjigo avtor tudi podpisal!

V čem je keč?

Pred dnevi sem bil v ZOO. Intervju za radio.

Živalski vrtovi so vedno plod debate. Jih rabimo ali ne?
Mislim ,da spodnja fotografija pove vse. Kdo je večja opica (in ja, tisti drugi sem jaz)?

Ljudje hodimo v ZOO, da srečujemo živali, jih slikamo. Vendar se tudi živalski vrtovi spreminjajo. Pred leti so veljali za prave zbirnike živali, sedaj gre razvoj naprej, živali vedno bolj gledamo v naravnih okoljih (čeprav bi težko trdili za zgornjo opico, da je to ravno njeno naravno okolje).

Mi je pa zaupala direktorica ZOO Ljubljana, da se pripravljajo na veliko prenovo, cilj je jasen - postaviti najlepši in najbolj sodoben ZOO v Evropi. Ambiciozno.

Še nekaj pozdravov (slikanih z Nokio N70)

V nedeljo sva bila s Kajo (seminar je dobila za rojstni dan) na seminarju Psihokineze pri Igorju.

Premikali smo ljudi in zvijali žlice in vilice.

Komentarji bodo vsekakor različni, midva sva se naučila, da je um človeka izjemen.

Verjetno slika pove več kot besede. Moji izdelki:

Vsekakor je tole lepa skulptura:

In ja, to sem naredil jaz, s svojimi rokami, brez sile. In ne, ne bom kazal tega v živo, vsaj ne do takrat, ko bom zadevo res obvladal. Kot vedno, vaja dela mojstra.

Saj vem, smejte se dvomljivci, tudi jaz bi bil tak, če ne bi vsega videl in doživel v živo.

Bolj za šalo kot zares. V sobot imam Sobotno ragljo in danes je bilo treba določiti teme, sogovornike itd…

Poleg živali in vročine (pogovor z veterinarjem, pogled v ZOO, obisk zavetišča Gmajnice), počitniških utrinkov in dobre glasbe, sem se odločil, da naredim prispevek o počitniški fotografiji. Kdo bi lahko bil boljši, kot je to mlad, najboljši in predvsem izjemen Ciril (hvalijo ga vsi, res je faca…).

Pošteno sva se začvekala, napletla polno sodelovanj, posnela intervju in potem najhujše. Sedaj sem še jaz na vrsti, je rekel Ciril in potegnil ven fotoaparat.

Kaj hujšega? Saj vem, da bom zvenel žensko, ampak bom pač tvegal, bil sem neobrit, skuštran, malce umazana očala. Ampak mi ni bilo pomoči.

Tolaži me dejstvo, da sem itak nezanimiv za širšo množico in da je Ciril totalni profesionalec - kar pomeni dvoje. Da slik ne bo kazal naokoli, predvsem ne mojim sovražnikov (baje jih nekaj celo imam, čeprav tega nisem vedel do pred kratkim) in da so res dobre, ampak ne zaradi mene, ampak zaradi njega in njegove profesionalnosti.

Kot pravi Monika, itak je danes vsaka ženska na naslovnici lahko lepa…

Salzburg Seminar pripravlja zanimivo srečanje. Lahko bi zadržal zase, a ne bom. Se ne bi spodobilo od vodje Alumni kluba. Naj se prijavi čimveč zanimivih ljudi.

Vsekakor bo srečanje mladih voditeljev, ki bodo ustvarjali scenarij za leto 2030 zanimivo. Predvsem iz vidika mreženja in novih poznanstev. Ni pa za zanemariti tudi izjemnih predavateljev, ki zaenkrat še niso potrjeni, zato o njih več, ko bodo 100%.

Verjetno se bom prijavil, čeprav je konkurenca huda, prava ciljna skupina stara od 30-40 let, vendar sem dobil namig, da bodo z veseljem sprejeli tudi nekaj mlajših. Poročam.