Vreme nas očitno heca (posneto 28.5.2007)!
Vsekakor zgleda smešno, ko vidiš ljudi, ki hodijo po ulici z odprtimi dežniki in sije sonce. Ironično pa je, da oni izgledajo smešno, jaz pa sem bil moker:)
25. maj, dan mladosti, pot me ni vodila v Kumrovec, temveč v Hrovačo. K Poloni in k Janezu. Tokrat na sporedu, Branko in Jonas.
Pričakovanja so bila velika, s seboj sem vzel (no ja, v bistvu je peljal on) svojega zaenkrat še nesojenega tasta Tomaža - dame so se zabavale v Portorožu.
Vsekakor so bila pričakovanja izpolnjena. Dva intelektualca, ki to dejansko sta, čeprav družba včasih misli drugače, imenitna govornika in zanimiva človeka. Tokrat Jonas v ozadju, a vseeno sta oba odlično opravila svoji vlogi. Vse skupaj balzam za ušesa in energija za osebni intelekt.
O vtisih je nekaj napisal na
svojem blogu avtor sam, odlična povezava pa je tudi post slavnega blogologa Domna Saviča, kjer lahko slišite popolnoma celo predavanje (se ga splača)
Nekaj utrinkov iz mojega fotoaparata (sem jih mislil objaviti še več a za tiste, ki bi radi vse slišali, priporočam posnetek na linku od Domna):
Začetek ala Jonas:
O Al Goru, ledenikih in tematiki knjige:
O Harryu in o blogih:
Branko je pravi gospod. Povabilo na naslednje predavanje:
Za konec se spodobi - podpis knjige:
Težko je dobiti vsako oddajo, ki jo naredim. Avtorske pravice, birokracija…
Enkrat mesečno približno imam Sobotno Ragljo, Gymnasium, vsak torek pa DJO (Dobro jutro otroci)
Primer oddaje:
SOBOTNA RAGLJA, 31.3.2007
NAPOVED
Tokrat vas bomo opozorili, da vas dan po Sobotni Raglji ne bodo stalno vlekli za nos. Seveda nas bo zanimalo, na račun koga si boste šalo privoščili vi. Če želite izvedeti, zakaj se bomo pogovarjali o Franciji, se nam pridružite pet minut čez devet. Preko telefona (01 475 2222) bomo sprejemali tudi vaša mnenja o zanimivih aktualnih temah. Seveda ne bo manjkalo dobre glasbe. Pridružite se nam.
V soboto jo imam spet. Tema bodo tudi blogarji. Slavo bo požel Jaka.
Simpatično, priromalo je v moj poštni nabiralnik od Suzane. Hvala!
Je zastonj. Ne redi. In je najlepše. Kaj je to?
Štiri na dan potrebujemo za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst na dan za rast. Potrebujemo jih za zdravje, saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske. To, kar opisujem, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava. Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinkov. Je povsem naravno, brez umetnih dodatkov, je organskega izvora in je stoodstotno prijazno do okolja. Je tudi idealno darilo, primerno za vsako priložnost. Pa še zavijati v darilni papir ali kako drugače aranžirati ga ni potrebno. Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. V bistvu je popolno. Samo po sebi. Samo pomislite. Ne potrebuje baterij. Ali polnjenja s polnilcem. Inflacija mu nič ne more. Tudi davčna uprava ne. Ne zahteva obročnega odplačevanja. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno - in ne boste verjeli. Ne redi!
Ja. Vse to. V enem.
A že veste, kaj je? Nekaj, kar imamo vsi. In vsi imamo to radi. Radi ga prejemamo. In dajemo.
Objem.
Mislim, da je Katarina Kresal odlična izbira, pohvala Školču za dobro kadrovanje. LDS si z njo, dobro ekipo in pravim programom lahko povrne zaupanje volivcev in dobi nazaj vladarski meč, ki ga bo, vsaj upam, uporabljala pametneje in bolj prijazno ljudem, kot nekoč.
Kaj pomeni oblast in kakšen postane človek, ko jo ima, je lahko dolga debata. Osebno ostajam romantično naiven in verjamem v dobro ljudi. Tudi v dobre namene Katarine Kresal.
Katarini bi vladarski meč prišel prav, kaj bo z njim naredila, bo pokazal čas, seveda, če ga bo nekoč dobila. Osebno se nagibam k temu, da bi bilo to dobro, včasih preprosto moramo zaupati novim obrazom, jim dati priložnost in izid je skoraj vedno čisto presenečenje. Seveda kot optimist vedno verjamem, da pozitiven.
V stiku s Katarino Kresal sem bil pred leti, ko smo preko Gospodarskega foruma PF imeli idejo, o zanimivi publikaciji za mlade, v kateri bi mladim dajali nasvete uspešni v poslovnem svetu. Žal projekt ni bil izpeljan, nabralo se je nekaj zanimivih prispevkov, ki jih bom objavil v prihodnosti, da avtorji ne bodo trdili, da je bilo delo zaman. K sodelovanjem so bili povabljeni tudi člani YESa.
V življenju imamo vedno dve možnosti. Skoraj vedno. Predvsem pa je pomembno, da se velikokrat lahko sami odločimo, katero možnost bomo izbrali. Bomo veseli ali žalostni. Bomo žugali s prstom ali se odkrito pogovorili. Bomo zamerili ali odpustili.
Dve možnosti, med katerimi sami izbiramo.
Malo na sladek način, sta dve možnosti opisani v zgodbi, ki mi jo je poslala Irma.
Tole mi je poslala Saša. Že pred časom. Odlična zgodba.
Slavni govorec je na enega od svojih seminarjev prišel tako, da je v roki
držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200
poslušalcev, je vprašal: “Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?” Roke so
se začele dvigovati.
Dejal je:”Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da
naredim tole. Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:”Kdo si ga še vedno želi?” Roke so bile še vedno dvignjene.
“Dobro,” je odgovoril:”Kaj pa če naredim tole?” Bankovec je
vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral,
zmečkanega in umazanega. “Kdo si ga želi sedaj?” Roke so bile še vedno v
zraku.
“Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,” je
dejal:”Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga
želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. še vedno je vreden 20
dolarjev.”
Maturantska parada je odličen projekt. Ponosen sem, da se bil tudi sam del vsega. Daleč je ta dan, 4 leta je od tega. Nikoli pozabljen občutek, ponosne babice, stare tete, mame in očeta…
Ampak ne bi bili prebivalci Doline Šentflorjanske, če ne bi tudi veleumni in pametni prebivalci Slovenije tudi ta projekt zaj*** in se skregali. Seveda se vrti vse okoli denarja.
Dovolil si bom soditi in se tokrat postaviti na stran plesne šole Urška. Ambrož je pač biznis man, ki ve, kako se dela posel. Odlična ideja, ki jo je speljal. Seveda je k temu svoj pisker pristavila tudi Plesna zveza Slovenije. A vseeno, to je ideja Plesne šole Urška. Tudi to razumem, da gre ljudem v nos, da si tako velik projekt spomni komercialna plesna šola, sploh v Sloveniji, ki je po mojem podatku plesno totalno skregana.
Imam predlog. Naj se naredi nova organizacija, Zavod Maturantska parada, predstavimo projekt celi EU, potem celemu svetu. Naj bo Slovenija plesna dežela. Končno nekaj, po čemer nas bo poznal svet. EU ima denar. Veliko se da narediti. Umiriti je treba apetite, skregane ljudi spraviti za mizo in narediti projekt svetovnega formata.
Tole mi je poslala Monika. Sedaj se sprašujem, če mi je želela kaj povedati…
Pomembno je, da sem se ob vsem nasmejal. V kolikor je imela kakšne druge namene, mi bo pa to tudi povedala. Vsaj upam:)
Vedno bom hvaležen Blažu, da me je prepričal, da naj pišem blog.
Dejan je pisal o tem, zakaj piše blog. Nekaterim njegovim ugotovitvam, se pridružujem, preprosto pa lahko rečem, ker se izplača.
Zakaj? Še ena izmed zanimivih zgodb:
Za Petra Kamničarja sem slišal, kot mulc sem ga občudoval. Poznal je vse zvezde osebnostne rasti, njegova galerija slavnih je bila zanimiva. On tega verjetno ni nikoli vedel.
V moj poštni nabiralnik pride sporočilo:
pozdravljen,
si bom dovolil te tikati…:-)
brskam po netu in naletel sem na tvoj blog…pohvalno…se posebej glede na tvojo mladost…se bolj me to impresionira ker sem to malo pogresal pri sebi…”prepozno” sem se prebudil…:-)
moram priznat, da mi je tvoj blog vsec, tako vizualno kot vsebinsko…
pisem ti pa ker me zanima ena stvar…vzajemno oglasevanje…
rad bi dal tvojo povezavo na svoj blog (http://blog.peterkamnicar.com) in obratno…moze?
lep pozdrav in se obilo uspehov
5erLogično, saj povezujem. Peter je mislil, da bom dal na svoj blog povezavo do njegovega. Ne samo to. Z veseljem napišem post. Njegov blog se splača brati. Veliko zanimivega. Stavim, da je bil eden redkih ljudi iz Slovenije, ki je praznoval rojstni dan skupaj s Paris Hilton… Ja, to je Peter.
